Sklep in sodba III Ips 44/2004

Jedro

Leasingojemalec je bil dolžan leasingodajalca brez odlašanja obvestiti o vseh okoliščinah, ki bi lahko vplivale na izvajanje pogodbe o leasingu, torej tudi o tem, da ni zavaroval predmeta leasinga.

Do predčasnega prenehanja pogodbe o leasingu je prišlo po krivdi leasingojemalca, ki ni zavaroval predmeta leasinga proti kraji (oziroma o tem ni obvestil leasingodajalca).

Pri pogodbi o finančnem leasingu ne gre za navidezno pogodbo, ampak bi kvečjemu lahko šlo za pogodbo z navideznim leasingojemalcem.

Izrek

1. Ugotovi se, da je prva tožeča stranka umaknila revizijo.

2. Prva tožeča stranka sama krije stroške svoje revizije.

3. Revizija druge tožeče stranke glede I.3. točke izreka sodbe sodišča prve stopnje se zavrže.

4. Revizija druge tožeče stranke glede I.2. točke izreka sodbe sodišča prve stopnje se zavrne.

5. Druga tožeča stranka sama krije stroške svoje revizije.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Mariboru (sodišče prve stopnje) je z uvodoma navedeno sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna plačati prvi tožeči stranki 7,665.163,63 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16.2.2000 dalje (I.1. točka izreka); da je tožena stranka dolžna plačati drugi tožeči stranki 5,879.241,50 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1,659.241,50 SIT od 25.10.2000 dalje, od 2,350.000,00 SIT od 19.9.2001 dalje in od 1,870.000,00 SIT od 21.11.2001 dalje (I.2. točka izreka); da je tožena stranka dolžna prvi in drugi tožeči stranki izročiti tri bianco menice s pooblastilom za njihovo izpolnitev z dne 16.2.2000 ter vse njihove podredne variante, ki pred naložitvenim delom vsebujejo še razdrtje pogodbe o finančnem leasingu z ugotovitvijo, da je pogodba razdrta, razvezo pogodbe o finančnem leasingu z ugotovitvijo, da je pogodba razvezana, in razvezo pogodbe o finančnem leasingu z ugotovitvijo, da je pogodba razveljavljena (I.3. točka izreka). Pri tem je prvi tožeči stranki naložilo, da toženi stranki povrne 409.430,00 SIT pravdnih stroškov, prvi in drugi tožeči stranki pa, da toženi stranki povrneta še 747.275,00 SIT pravdnih stroškov, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16.4.2002 do plačila (II. točka izreka).

Višje sodišče v Mariboru (sodišče druge stopnje) je z uvodoma navedeno sodbo zavrnilo pritožbi prve in druge tožeče stranke ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (prvi odstavek izreka), pri čemer je sklenilo, da tožeča stranka sama krije stroške pritožbe (drugi odstavek izreka).

Prva tožeča stranka je proti sodbi sodišča druge stopnje vložila revizijo zaradi bistvenih postopkovnih kršitev in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlagala je razveljavitev sodb nižjih sodišč z vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pri tem je priglasila revizijske stroške.

Tudi druga tožeča stranka je proti sodbi sodišča druge stopnje vložila revizijo zaradi bistvenih postopkovnih kršitev in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Tudi ona je predlagala razveljavitev sodb nižjih sodišč z vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje, le da pred spremenjenim senatom. Pri tem je priglasila revizijske stroške.

Druga tožeča stranka je revizijo, ki jo je vložila po pooblaščencu odvetniku (redna št. 62), dopolnila sama (kot stranka). Vendar pa revizijsko sodišče "dodatka k vlogi za revizijo" (redna št. 63) ni upoštevalo, ker N. K. ni izkazala, da bi imela opravljen pravniški državni izpit (četrti odstavek v zvezi s tretjim odstavkom 86. člena in prvim odstavkom 499. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)). Iz podatkov spisa (list. št. 87) namreč izhaja, da je "po poklicu ekonomski tehnik", sicer pa "zaposlena kot samostojna podjetnica".

Reviziji sta bili vročeni Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki pa nanju ni odgovorila.

Revizija prve tožeče stranke je umaknjena.

(1) Prva tožeča stranka je z vlogo z dne 13.1.2005 umaknila vloženo revizijo, kar je revizijsko sodišče v skladu s 383. členom in v zvezi z drugim odstavkom 334. člena ZPP vzelo na znanje (1. točka izreka).

(2) Ker je prva tožeča stranka umaknila vloženo revizijo, po nasprotnem razlogovanju drugemu odstavku 158. člena ZPP sama krije njene stroške (2. točka izreka).

Revizija druge tožeče stranke glede izročitve treh bianco menic s pooblastilom na njihovo izpolnitev z dne 16.2.2000 ter vseh njihovih podrednih variant ni dovoljena.

(3) Ker se tožbena zahtevka zoper drugo tožečo stranko opirata na različno dejansko in pravno podlago, je podlaga za določitev vrednosti spora in s tem pravice do revizije vrednost vsakega posameznega zahtevka (drugi odstavek 41. člena ZPP).

(4) V gospodarskem sporu je revizijska vrednost spornega predmeta 5,000.000,00 SIT (490. člen ZPP). Ker gre pri zahtevku na izročitev treh bianco menic s pooblastilom za njihovo izpolnitev (ter vseh njihovih podrednih variant) za nedenarni zahtevek, je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je druga tožeča stranka navedla v tožbi (drugi odstavek 44. člena ZPP).

(5) Ker ta (4,000.000,00 SIT) ne presega 5,000.000,00 SIT, je revizijsko sodišče v skladu s 377. členom ZPP revizijo v tem delu kot nedovoljeno zavrglo (3. točka izreka), ker tega v mejah svojih pravic iz 374. člena ZPP ni storil že sodnik sodišča prve stopnje.

Revizija druge tožeče stranke glede plačila 5,879.241,50 SIT s pripadajočimi obrestmi ni utemeljena.

(6) Relevantno dejansko stanje Prva tožeča stranka in tožena stranka sta dne 16.2.2000 sklenili pogodbo o finančnem leasingu, št..., za tovorno vozilo "Mercedes 3340 K" (priloga A3), dne 17.3.2000 pa dodatek, št. 1 (priloga A4). Druga tožeča stranka pa je dne 16.2.2000 podala poroštveno izjavo (priloga B9), na podlagi katere se je kot porok in plačnik zavezala izpolniti v celoti vse zahtevke in terjatve tožene stranke do prve tožeče stranke. A. R. in A. T. kot zastavna dolžnika sta v zvezi z navedeno pogodbo o finančnem leasingu in posojilno pogodbo, št... z dne 16.2.2000, dne 20.3.2000 pred notarjem sklenila sporazum o zavarovanju denarne terjatve z ustanovitvijo zastavne pravice na nepremičnini in premičnini (priloga B11 v zvezi s prilogo B12). Tega dne je bil sestavljen tudi prevzemni zapisnik k navedeni pogodbi o finančnem leasingu (priloga B2), medtem ko iz zapisnika PPPO Maribor II z dne 7.3.2000 (priloga B20) izhaja, da naj bi bilo tovorno vozilo (predmet leasinga) tega dne ukradeno na parkirišču v Z.

(7) Razlogi za zavrnitev revizije druge tožeče stranke v njenem nezavrženem delu (7.1) Tožena stranka se je na splošne pogoje za finančni leasing (priloga B3) sklicevala že v odgovoru na tožbo (redna št. 11), in sicer v 3. točki. Zato sta nižji sodišči svoji sodbi upravičeno temeljili tudi na (materialnopravnih) določbah splošnih pogojev, ki so se uporabljale, če uporaba posamezne določbe ni bila izrecno izključena s pogodbo o finančnem leasingu (1. člen pogodbe o finančnem leasingu) oziroma subsidiarno (četrti odstavek 15. člena splošnih pogojev za finančni leasing).

(7.2) Iz prvega odstavka 15. člena pogodbe o finančnem leasingu izhaja, da je bila izvirna obveznost leasingojemalca (prve tožeče stranke), da zavaruje predmet leasinga za ves čas trajanja pogodbe. Šlo je za obvezno zavarovanje avtomobilske obveznosti in za kasko zavarovanje, ki je vsebovalo tudi opcijo proti kraji. Obveznost leasingojemalca zavarovati predmet leasinga izhaja tudi iz prvega odstavka 8. člena splošnih pogojev za finančni leasing.

(7.3) Iz četrtega odstavka 14. člena splošnih pogojev za finančni leasing izhaja, da je bil leasingojemalec dolžan leasingodajalca brez odlašanja obvestiti o vseh okoliščinah, ki bi lahko vplivale na izvajanje pogodbe, torej tudi o tem, da ni zavaroval predmeta leasinga. Le v takšnem primeru bi ga namreč leasingodajalec lahko v skladu s tretjim odstavkom 15. člena pogodbe o finančnem leasingu pozval, da to stori oziroma bi lahko sam zavaroval predmet leasinga na stroške leasingojemalca. In le v takšnem primeru bi lahko v skladu s petim odstavkom 14. člena pogodbe o finančnem leasingu in prvim odstavkom 8. člena splošnih pogojev za finančni leasing leasingojemalcu prepovedal uporabo nezavarovanega predmeta leasinga.

(7.4) Iz zapisnika o naroku za glavno obravnavo dne 26.2.2002 kot nesporno med strankama izhaja, da je bila pogodba o finančnem leasingu razdrta (list. št. 74). Šlo je za predčasno razvezo pogodbe zaradi kraje predmeta leasinga (k. točka prvega odstavka 12. člena splošnih pogojev za finančni leasing). Vendar pa je (po ugotovitvah nižjih sodišč) do predčasnega prenehanja pogodbe prišlo po krivdi leasingojemalca, ki ni zavaroval predmeta leasinga proti kraji (oziroma o tem ni obvestil leasingodajalca). Zato prva tožeča stranka ni upravičena do vrnitve plačanih obrokov (prvi odstavek 13. člena splošnih pogojev za finančni leasing), druga tožeča stranka, katere poroštvena obveznost je akcesorna (od glavne obveznosti odvisna obveznost), pa ne do vrnitve plačanega zneska.

(7.5) Iz ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jih je sprejelo sodišče druge stopnje, izhaja, da je bilo tovorno vozilo, ki je bilo predmet leasinga, prevzeto dne 16. 2.2000 (drugi odstavek obrazložitve na 6. strani in prvi odstavek obrazložitve na 9. strani prvostopenjske sodbe) ter pripeljano v Slovenijo dne 28.2.2000 (drugi odstavek obrazložitve na 7. strani prvostopenjske sodbe), da je bilo ukradeno dne 7.3.2000 (prvi odstavek obrazložitve na 7. strani prvostopenjske sodbe), da pa je bil prevzemni zapisnik dne 20.3.2000 sestavljen za nazaj (drugi odstavek obrazložitve na 6. strani prvostopenjske sodbe).

(7.6) Ker je šlo za s pogodbo oziroma splošnimi pogoji vnaprej predvideno situacijo (za krajo predmeta leasinga), sta se tožena stranka in prva tožeča stranka z dodatkom št. 1 k pogodbi o finančnem leasingu dogovorili za plačevanje zapadlih (2.I. člen pogodbe) in nezapadlih mesečnih obrokov (2.II. člen pogodbe), medtem ko je druga tožeča stranka kot porok in plačnik jamčila za izpolnitev obveznosti prve tožeče stranke.

(7.7) Obveznosti prve in druge tožeče stranke ne izvirata iz nične pogodbe (47. člen takrat veljavnega Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR)), saj je predmet obveznosti (zahtevek zaradi predčasnega prenehanja pogodbe iz prvega odstavka 13. člena splošnih pogojev za finančni leasing) mogoč, dopusten in določen (oziroma določljiv). Prav tako ne izvirata iz navidezne pogodbe (prvi odstavek 66. člena ZOR), saj bi glede na vlogo Z. T. pri sklenitvi pogodbe o finančnem leasingu kvečjemu lahko šlo za pogodbo o finančnem leasingu (oziroma za dodatek k njej) z navideznim leasingojemalcem. Iz ugotovitev nižjih sodišč namreč ne izhaja, da bi se prva in druga tožeča stranka zavezali le na zunaj, z voljo, da iz dodatka k pogodbi o finančnem leasingu in iz poroštvene izjave ne prevzameta nobenih obveznosti.

(8) S tem je revizijsko sodišče odgovorilo na revizijske navedbe druge tožeče stranke odločilnega pomena. Tako ni odgovarjalo na revizijski očitek glede lastne ugotovitve sodišča druge stopnje o pomenljivem sorodstvenem razmerju A. T. z Z. T., saj pri tej ugotovitvi (tretji odstavek obrazložitve na 6. strani drugostopenjske sodbe) ne gre za odločilni (nosilni) razlog.

(9) Odločitev revizijskega sodišča (9.1) Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena, je revizijsko sodišče revizijo druge tožeče stranke v tem delu v skladu s 378. členom ZPP kot neutemeljeno zavrnilo (4. točka izreka).

(9.2) Ker druga tožeča stranka z revizijo ni uspela, je revizijsko sodišče v skladu s prvim odstavkom 165. člena in v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP sklenilo, da druga tožeča stranka sama krije njene stroške (5. točka izreka).

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sodba I Cp 496/2010
• Sodba III Ips 69/96
• VSL sodba I Cpg 888/99