<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

Sodba III Ips 127/2005

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2006:III.IPS.127.2005
Evidenčna številka:VS40840
Datum odločbe:17.01.2006
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
Institut:prekinitev postopka - smrt stranke s pooblaščencem po prejemu odločbe drugostopenjskega sodišča - vložitev revizije - revizija, ki jo vloži stranka sama - pravniški državni izpit - oblika pogodbe - dogovorjena oblika

Jedro

Če umre po odvetniku zastopana stranka v času med sprejemom odločbe drugostopenjskega sodišča in pretekom roka za vložitev revizije, dedič pokojne pravdne stranke pa še ni znan, nastane podoben položaj, kot da bi umrla stranka, ki sploh ni imela pooblaščenca. Smiselno se uporabi 1. točka prvega odstavka 205. člena ZPP.

Izrek

Revizija prve in druge toženke se zavrne.

Prva in druga toženka morata tožeči stranki nerazdelno povrniti stroške pravdnega postopka v višini 217.800,00 SIT v petnajstih dneh.

Obrazložitev

1. Dne 22.12.1996 je bila podpisana "Pogodba o pristopu k dolgu". D. d.o.o., A. D. in Ad. D. naj bi po tej pogodbi postale nerazdelne pristopnice in pristopniki k dolgu tretje osebe, to je A.-D. d.o.o. Upnik A.-D. d.o.o. je bila tožeča stranka, ki je kot takšna poleg vseh treh toženk sklenila "Pogodbo o pristopu k dolgu". V 1. členu Pogodbe o pristopu k dolgu je bilo ugotovljeno, kakšen je bil dolg A.-D. d.o.o. do upnika. Sestavljen je bil iz naslednjih postavk: iz zneska 14.017.566,50 SIT, zakonskih zamudnih obresti za čas od 15.12.1994 naprej od tega zneska, različnih sodnih stroškov (iz drugih sporov) in glavnice kredita za plačilo carine.

2. V zadnjem, 10. členu, je besedilo "Pogodbe o pristopu k dolgu" določalo naslednje: "Ta pogodba je veljavno sklenjena, ko je sestavljena v obliki notarskega zapisa."

3. Notarsko obliko je zahteval upnik, ker naj bi po njegovem prepričanju utemeljila neposredno izvršljivost terjatve. Pogodba v obliki notarskega zapisa ni bila nikoli sklenjena.

4. Tožeča stranka je s tožbo zahtevala nerazdelno plačilo 14.017.566,50 SIT in zakonske zamudne obresti za čas od 15.12.1994 naprej od vseh treh domnevnih pristopnic in pristopnikov k dolgu. Oboje je zahtevala tako na temelju Pogodbe o pristopu k dolgu kot tudi spregleda pravne osebnosti.

5. Prvostopenjsko sodišče je tožbenemu zahtevku na temelju pristopa k dolgu (451. člen ZOR) v celoti ugodilo. Drugostopenjsko sodišče je sodbo prvostopenjskega sodišča potrdilo. Revizijo je vložil odvetnik prve in druge toženke. Z njo še naprej zasleduje svoj cilj, to je zavrnitev tožbenega zahtevka. Prva in druga toženka sta sami, to je nezastopani po svojem pooblaščencu, vložili tudi vlogo, ki sta jo poimenovali "Dopolnitev revizije z dne 29.04.2004" in "Prilogo k dopolnitvi revizije z dne 28.5.2004". Na to vlogo je pooblaščenec tožeče stranke vložil odgovor na dopolnitev revizije.

I.

6. Tožene osebe je v postopku pred prvo- in drugostopenjskim sodiščem zastopal isti odvetnik; njemu je bila vročena sodba višjega sodišča. Prva in druga tožena oseba sta potem izstavili posebno pooblastilo za vložitev revizije (drugi odstavek 95. člena ZPP) odvetniku, ki ju je zastopal že pred Okrožnim in Višjim sodiščem. Odvetnik je nato pravilno vložil revizijo. Tretja tožena oseba (Ad. D.) ni dala posebnega pooblastila za vložitev revizije, ker je umrla pred iztekom roka za njeno vložitev. V času od vročitve sodbe višjega sodišča do izteka roka za vložitev revizije dedič pokojne tretje tožene osebe še ni bil znan in torej ni mogel izdati posebnega pooblastila za vodenje revizijskega postopka. Postopek se lahko odslej vodi le zoper prvo in drugo toženko, saj je predmet spora morebitna vzajemna odgovornost, ta pa vodi le do navadnega sosporništva (195. člen ZPP).

7. Zakon o pravdnem postopku opisanega pravnega položaja ne ureja, ureja pa v 1. točki prvega odstavka 205. člena ZPP podobnega. S smrtjo tretje tožene osebe je namreč nastal podoben položaj, kot da je umrla stranka, ki sploh ni imela pooblaščenca (1. točka prvega odstavka 205. člena ZPP). Postopek zoper tretjo toženko se namreč ne more nadaljevati, ker ni osebe, ki bi lahko podelila pooblastilo. Ker so vsi učinki smrti stranke v revizijskem postopku v takšnem primeru enaki, kot da bi pooblaščenca sploh ne imela, se mora smiselno uporabiti 1. točka prvega odstavka 205. člena ZPP. Postopek je torej prekinjen, vendar le v razmerju do tretje tožene osebe. Nasprotno pa je o revizijah prve in druge toženke sodišče lahko odločilo in je to tudi storilo.

8. V revizijskem postopku lahko stranka opravlja pravdna dejanja le po odvetniku (tretji odstavek 86. člena ZPP). Če vloži vlogo stranka sama, veljajo takšna pravdna dejanja za neopravljena. To izhaja že iz samega besedila tretjega odstavka 86. člena ZPP, izrecno pa je tako določeno v drugem odstavku 91. člena ZPP, ki se sicer nanaša na revidentovega nasprotnika.

9. Ker sta D. d.o.o. in A. D. vložila "Dopolnitev revizije z dne 29.4.2004" in "Prilogo k dopolnitvi revizije z dne 28.5.2004" sama, in ju pri tem ni zastopal njun odvetnik, velja, kot da navedena vloga sploh ni bila vložena.

II.

10. Pritožbeno sodišče je menilo, da je bilo določilo 10. člena Pogodbe o pristopu k dolgu sicer jasno, vendar pa sporno. Strinjalo se je s prvostopenjskim sodiščem, ki je ugotovilo, da je bil namen dogovora o obliki notarskega zapisa zagotovitev hitrejše dosege izvršljivosti in da 10. člen "Pogodbe o pristopu k dolgu" ni imel konstitutivnega pomena. Pritožbeno sodišče je le še dodalo, da bi bilo stališče tožencev, da ima notarski zapis konstitutivni pomen, v nasprotju z načelom dolžnosti izpolnitve obveznosti.

11. Mnenje pritožbenega sodišča vzdrži revizijske napade.

12. Preizkus, ki ga opravi revizijsko sodišče, je omejen na zmotno uporabo materialnega prava in kršitev določb pravdnega postopka (prvi odstavek 370. člena ZPP). Zmotna (ali nepopolna) ugotovitev dejanskega stanja ni revizijski razlog (tretji odstavek 370. člena ZPP). Revizijsko sodišče je torej vezano na takšno dejansko stanje, kot sta ga ugotovili drugo in prvostopenjsko sodišče.

13. V dokaznem postopku sta obe predhodni sodišči ugotovili namen strank, ki sta ga stranki zasledovali z obliko. Prvo- in drugostopenjsko sodišče sta ugotovili, da je bil namen strank zagotovitev hitrejše izvršljivosti dogovora. Na takšno ugotovitev je revizijsko sodišče vezano. Prav njo pa revident napada, saj trdi, da je bila volja pogodbenih strank glede oblike drugačna, kot sta jo ugotovili obe predhodni sodišči. Zaradi tretjega odstavka 370. člena ZPP so takšni napadi brez uspeha.

14. Določilo tretjega odstavka 69. člena ZOR pomeni izjemo od pravila, ki je zapisano v 70. členu ZOR: praviloma je dogovor strank o posebni obliki pogoj za veljavnost pogodbe. Če pa je namen dogovora o obliki, da se zagotovi dokaz o obstoju pogodbe ali če gre za dosego kakšnega drugega namena, potem je pogodba sklenjena "ko je doseženo soglasje o njeni vsebini" (tretji odstavek 69. člena ZOR).

Ugotovljeni namen je eden takšnih "drugih namenov", na katere se nanaša tretji odstavek 69. člena ZOR. Zaradi ugotovljenega namena se 10. člen Pogodbe o pristopu k dolgu kljub jasnem besedilu ni mogel uporabiti. 15 Revizijsko sodišče je vezano tudi na ugotovitev, da sta se toženi stranki pozneje želeli izogniti prevzetim obveznostim, ki jo revident tudi izpodbija. Vendar ta ugotovitev za odločitev v tej zadevi po mnenju revizijskega sodišča niti ni odločilna.

16. Ker je bila "Pogodba o pristopu k dolgu" torej sklenjena, daje pravne učinke. Opustitev sklenitve pogodbe v posebni obliki zato ni ovira za to, da bi pogodbeni upnik ne mogel zahtevati pogodbeno obljubljene dajatve. Mnenje A. D. in D. d.o.o., da bi v takšnem primeru tožeča stranka lahko zahtevala le sklenitev pogodbe v notarski obliki, ne pa tudi že 14.017.566,50 SIT in zamudne obresti, je torej zmotno.

17. Revidentki tudi uveljavljata kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP pred prvostopenjskim sodiščem. To ni razlog, s katerim bi se lahko utemeljila revizija, saj je predmet revizijskega preizkusa zgolj pravnomočna sodba, izdana na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče pripominja le še, da obrazložitev sodbe pritožbenega sodišča vsebuje vse bistvene razloge, in da zato tudi tej ni mogoče očitati kršitve po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

III.

18. Tožeča stranka je zahtevala povrnitev revizijskih stroškov, in sicer nagrade za odvetnika za odgovor na revizijo in za odgovor na dopolnitev revizije, sodnih taks za odgovor na revizijo in za odgovor na dopolnitev revizije in nagrade za odvetnika za prejem in preučitev revizijske odločbe in poročilo stranki.

19. Po tretjem odstavku tarifne številke 21 v povezavi s prvim odstavkom tarifne številke 18 Odvetniške tarife je tožeča stranka upravičena do povrnitve zahtevanih 217.800,00 SIT (z vračunanim DDV) nagrade za delo njenega odvetnika. Ni pa upravičena do nagrade za odgovor na dopolnitev revizije, ker je odvetniška tarifa ne predvideva. Neutemeljen je tudi njen zahtevek za povrnitev nagrade v višini 50 odvetniških točk za prejem in preučitev revizijske sodbe, saj je ta nagrada vključena v nagrado pri delu z odgovorom na revizijo. Tožeča stranka tudi ni upravičena do povrnitve kakršnekoli sodne takse, saj ni izkazano, da bi jo plačala.


Zveza:

ZPP člen 86, 86/3, 205, 205/1-1.ZOR člen 69, 69/3.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0zMTczMA==