Sklep III Ips 16/2004

Jedro

S pogodbo o prenosu poslovnega deleža, sklenjeno v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, si je kupec izgovoril odstopno upravičenje, ki ga uveljavi za navadno izjavo direktorju družbe, v posledici pa vrnitev vložka v denarju. S tem, ko je predlogu za izvršbo priložil izjavo o vrnitvi deleža prodajalcu in predlog za prenos deleža v sodnem registru, je predlog za izvršbo na vrnitev vložka materialnopravno utemeljen.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, sklep sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču druge stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na podlagi notarskega zapisa s sklepom dovolilo izvršbo za plačilo 9.834.000,00 SIT z obrestmi. Na ugovor dolžnika je sodišče druge stopnje sklep spremenilo in predlog za izvršbo zavrnilo.

Sklep sodišča druge stopnje izpodbija vrhovna državna tožilka z zahtevo za varstvo zakonitosti. Vložila jo je zaradi nepravilne uporabe tretjega odstavka 26. člena ZIZ v njegovi procesnopravni in materialnopravni vsebini, posledično pa zaradi zmotne uporabe materialnega prava - neuporabe 132. člena ZOR in napačne uporabe tretjega odstavka 416. člena ZGD. Predlagala je, naj Vrhovno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da pritožbo dolžnika zavrne kot neutemeljeno in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Zahteva za varstvo zakonitosti je bila vročena obema strankama izvršilnega postopka, ki nanjo nista odgovorili.

Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da si je upnik s pogodbo o prenosu poslovnega deleža v družbi K. d.o.o., Ljubljana (sklenjeno v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa) izgovoril odstopno upravičenje, če ne bo zadovoljen z doseženim poslovnim rezultatom družbe, vendar mora z odstopno izjavo vrniti dolžniku pridobljeni poslovni delež, opravljen pa mora biti tudi prepis poslovnega deleža nazaj na odsvojitelja oziroma njegovega pravnega naslednika. Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da sta upnikova in dolžnikova obveznost vzajemni in bi upnik moral predlogu za izvršbo priložiti dokaz, da je zagotovil izpolnitev svoje obveznosti (tretji odstavek 26. člena ZIZ). Ta dokaz bi moral biti po stališču pritožbenega sodišča v obliki notarskega zapisa izdelana pogodba o odsvojitvi (torej "vrnitvi") poslovnega deleža in ne zgolj predlog za vpis prenosa poslovnega deleža v sodni register (prim. tretji odstavek 416. člena ZGD).

Zahteva za varstvo zakonitosti utemeljeno uveljavlja, da iz 5. člena pogodbe o prenosu poslovnega deleža izrecno izhaja, da si je upnik izgovoril odstopno upravičenje, ki ga lahko uveljavi z izjavo v pisni obliki direktorju družbe in odsvojitelju ter da se pri tem ne uporabljajo določbe ZGD o izstopu družbenika iz družbe, prepis poslovnega deleža nazaj na odsvojitelja oziroma njegovega pravnega naslednika pa se izvede na podlagi take izjave in te pogodbe (kar je bilo po podatkih sodnega registra - sicer po vložitvi izvršilnega predloga - tudi narejeno). Vrhovno sodišče soglaša s stališčem sodišča druge stopnje (ki mu pritrjuje tudi zahteva za varstvo zakonitosti), da gre v tem primeru za vzajemni obveznosti. V takem primeru mora upnik, ki v izvršilnem predlogu trdi, da mora hkrati z dolžnikom izpolniti svojo obveznost proti njemu, po določbi tretjega odstavka 26. člena ZIZ predlogu priložiti dokaz, da je zagotovil izpolnitev svoje obveznosti. Vrhovno sodišče soglaša s stališčem zahteve za varstvo zakonitosti, da je upnik v tem primeru taka dokaza (izjavo o vrnitvi poslovnega deleža in predlog za vpis spremembe družbenika v sodni register) priložil predlogu za izvršbo. Že iz tega razloga je odločitev pritožbenega sodišča o zavrnitvi predloga za izvršbo materialnopravno zmotna (v nasprotju z materialnopravno vsebino določbe tretjega odstavka 26. člena ZIZ). To bi sicer narekovalo spremembo izpodbijanega sklepa. Vendar pa pritožbeno sodišče zaradi zmotne uporabe materialnega prava ni odločilo o tistih ugovorih dolžnika, ki jih je ta uveljavljal v ugovoru zoper sklep o izvršbi. To pa pomeni, da je bilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. Zato je Vrhovno sodišče na podlagi določbe drugega odstavka 380. člena v zvezi z drugim odstavkom 391. člena ZPP in v zvezi s 15. členom ZIZ napadeni sklep razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču druge stopnje, da v novem postopku odloči o ugovoru.

V zvezi z nadaljnjimi trditvami zahteve za varstvo zakonitosti o zmotni uporabi materialnega prava je Vrhovno sodišče ugotovilo naslednje:

Problem, da gre v tem primeru za pogodbo o prenosu poslovnega deleža (nazaj na dolžnika), ki bi morala biti po določbi tretjega odstavka 416. člena ZGD izdelana v obliki notarskega zapisa, pa naj ne bi bila, je navidezen. Že pogodba o prenosu poslovnega deleža, s katero je bilo dogovorjeno odstopno upravičenje, je bila namreč nedvomno sklenjena v obliki notarskega zapisa, zato je bilo zahtevi po obličnosti iz tretjega odstavka 416. člena ZGD zadoščeno. Tudi s stališčem, da je bila zmotno uporabljena določba drugega odstavka 132. člena ZOR, Vrhovno sodišče ne soglaša. V obravnavanem primeru namreč ne gre za razdrtje pogodbe zaradi neizpolnitve in torej uporaba določbe drugega odstavka 132. člena ZOR ne pride v poštev; podlaga za vrnitev danega je sama pogodba o prenosu poslovnega deleža.

Datum zadnje spremembe:

24.09.2014

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cpg 1497/2010
• VSL sklep I Cpg 894/2010
• Sklep III Ips 68/2011