Sodba in sklep III Ips 45/2003

Jedro

Izbris registriranih znamk je vezan na predpostavke, ki pa iz tretjega odstavka 6. bis člena Pariške konvencije za varstvo indistrijske lastnine sploh niso razvidne, in je zato prvi del navedene norme konvencije nemogoče uporabiti. Povsem nejasno je tudi, katera znamka je zlonamerna, in je zato tudi tisti del norme, ki se nanaša na uporabo zlonamernih znamk z znakom Zvezda, nemogoče uporabiti. Ker je tožena stranka imetnik pravic iz znamk, njena uporaba pravic pač tudi ne more biti zlonamerna, saj je v celoti skladna s pravom.

Izrek

Revizija se, kolikor se nanaša na odločbo sodišča druge stopnje pod točko I izreka, zavrže.

Reviziji se delno ugodi, in se odločba pritožbenega sodišča pod točko II. izreka spremeni tako, da se zavrne pritožba, kolikor se nanaša na ugotovitev ničnosti prenesenih znamk Z., št. 8680719 (prej Ž447/87), Zvijezda olje za solato št. 8780449 (prej Ž449/87), Zvijezda sojino olje, št. 8780447 (prej Ž447/87) in Zvijezda bučno olje, št. 8780450 (prej Ž450/87) in se v tem delu prvostopenjska sodba potrdi.

V ostalem delu, kolikor se nanaša na odločbo pritožbenega sodišča pod točko II izreka glede v Sloveniji priznanih znamk Zvezda št. 9471399, Zvezda 9471400, Zvezda št. 9571190, Zvezda sojino olje št. 9670316, Zvezda sončnično olje brez holesterola št. 9670321, Zvezda rastlinsko olje brez holesterola št. 9670330, Zvezda olje za cvrtje št. 9670473, Zvezda rastlinsko olje št. 9670474, Zvezda sojino olje št. 9670475, Zvezda rastlinsko olje št. 96704746, Zvezda sončnično olje št. 9670477, Zvezda olje za cvrtje št. 9670478, Zvezda sončnično olje št. 9670479, Zvezda rastlinsko olje št. 9670765, Zvezda olje za cvrtje št. 9670767 in Zvezda sončnično olje št. 9670768 in na oba prepovedna zahtevka (tretji in četrti odstavek točke II. izreka), se revizija zavrne.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Iz ugotovitev prvostopenjske sodbe izhaja, da je tožena stranka nosilec večjega števila znamk. Kot glavno in najopaznejšo, v nekaterih primerih celo kot edino sestavino, imajo znak Zvijezda ali Zvezda. Vse so priznane za izdelke iz razreda 29 in 30 Nicejskega aranžmaja o mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev zaradi registracije znamk z dne 15. junija 1957, revidiranega v Stockholmu 14. julija 1967 (Priloga k Ur. l. SFRJ - Mednarodne pogodbe in drugi sporazumi, št. 51-52/74; notifikacija pravnega nasledstva v Ur. l. RS-MP, št. 24/92). Znamke je mogoče razdeliti v dve skupini. V prvi skupini so v Socialistični Federativni Republiki Jugoslaviji priznane znamke. Te znamke so bile po prenehanju obstoja Jugoslavije prenesene na toženo stranko. V drugi skupini so znamke, ki so bile toženi stranki priznane s strani Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino (v nadaljevanju: UIL).

Znamke iz prve skupine so bile prvotno priznane pri Zveznem zavodu za patente (v nadaljevanju: ZZP). Kot nosilec znamke je bil v register znamk vpisan SOZD Zvijezda Zagreb. S 122. členom Zakona o industrijski lastnini (Ur. l. RS, št. 13/92 in 27/93; v nadaljevanju:

ZIL) je bil postavljen pravni temelj za prenos pravic pri ZZP podeljenih pravic industrijske lastnine v register znamk pri UIL. Tožena stranka je pri vložitvi zahteve za prenos pravice zatrjevala, da je pravna naslednica SOZD Zvijezda Zagreb, in je bila na tem temelju vpisana v register znamk pri UIL.

Drugače je bilo z znamkami iz druge skupine. Te znamke niso bile nikoli priznane s strani ZZP, ker pred prenehanjem obstoja Jugoslavije sploh še niso obstajale. Med temi znamkami so tako takšne, s katerimi je zavarovan znak Zvijezda, kot takšne, s katerimi je zavarovan znak Zvezda.

Tožeča stranka je postavila naslednje glavne tožbene zahtevke: na ugotovitev, da so prenesene in v Republiki Sloveniji (prvič) priznane znamke istovetne znakom, ki jih uporablja tožeča stranka za označevanje lastnega blaga; na razglasitev prve tožnice za nosilko vseh znamk (tako prenesenih kot v Sloveniji prvič priznanih), prenehanje kršitvenih dejanj, trajno prepoved uporabe znakov in ovojnine z znakoma Zvijezda in Zvezda, uničenje obstoječih zalog ovojnine z istima znakoma, objavo sodbe in povrnitev škode.

Kot podrejene je postavila naslednje zahtevke: na ugotovitev, da so prenesene znamke in v Sloveniji (prvič) priznane znamke nične ter da se za te znamke prenehanje veljavnosti vpiše v register znamk pri UIL; prenehanje kršitvenih dejanj, trajno prepoved uporabe znakov in ovojnine z znakoma Zvijezda in Zvezda, uničenje obstoječih zalog ovojnine z istima znakoma, objavo sodbe in povrnitev škode.

Svoje zahtevke opira prva tožnica v bistvenem delu na trditev, da je pravna naslednica SOZD Zvijezda Zagreb ona, in ne tožena stranka.

Tožena stranka je vložila nasprotno tožbo in je z njo zahtevala ugotovitev, da ima v Sloveniji priznanih sedem znamk "Zvezda", bodisi z običajnimi črkami, v logotipu ali grafizmu za različne vrste olja ter dve blagovni znamki z znakom Zvijezda, in da tožnici v Sloveniji nezakonito uporabljata blagovno znamko "Zvijezda rastlinsko olje". Zahtevala je tudi prenehanje kršitev pravic, in je poleg tega postavila še druge zahtevke.

Prvostopenjsko sodišče je ugodilo ugotovitvenemu tožbenemu zahtevku, da so po UIL priznane znamke, ki vsebujejo besedo "Zvijezda", istovetne znakom, ki jih uporablja v gospodarskem prometu prva tožnica. Prva tožnica je bila tudi razglašena za nosilko navedenih znamk. Za prenesene znamke Zvijezda in po UIL priznane znamke Zvezda je ugotovilo njihovo ničnost. Toženi stranki je prepovedalo kršitvena dejanja, in vsakršno uporabo znakov in ovojnine z znakom Zvijezda in Zvezda za izdelke iz razredov 4, 29 in 30.

Vse ostale glavne in podrejene zahtevke tožeče stranke, in vse zahtevke tožene stranke, je zavrnilo.

Pritožbeno sodišče je deloma ugodilo pritožbi tožene stranke (tožeče po nasprotni tožbi) in je prvostopenjsko sodbo razveljavilo in vrnilo zadevo v ponovno odločanje v tistem delu, ki se nanaša na ugotovitev, ali so po UIL priznane znamke Zvijezda istovetne znakom, ki jih uporablja prva tožnica za označevanje svojega istovrstnega blaga. Prvostopenjsko sodbo je spremenilo glede ostalih zahtevkov, ki jim je prvostopenjsko sodišče ugodilo, in sicer tako, da jih je zavrnilo. Zavrnilo je torej tudi oba prepovedna zahtevka: za prepoved kršitvenih dejanj, in vsakršno uporabo znakov in ovojnine z znakom Zvijezda in Zvezda za izdelke iz razredov 4, 29 in 30. V ostalem, to je glede zavrnjenih zahtevkov tožene stranke (tožeče stranke iz nasprotne tožbe) je pritožbeno sodišče potrdilo prvostopenjsko sodbo.

Z revizijo izpodbija drugostopenjsko sodbo tožeča stranka. Revidentka je mnenja, da je razlog za ničnost prenesenih znamk Zvijezda okoliščina, da si je tožena stranka z vpisom v register znamk pri UIL protipravno pridobila pravice, ki pripadajo tožeči stranki kot pravni naslednici SOZD Zvijezda Zagreb. Drugačno je revidentkino razlogovanje glede po UIL priznanih znamk Zvezda. Po revidentkinem mnenju za te velja, da je ničnostni razlog lahko tudi 17. in 18. člen ZIL. K črtanju znamk naj bi zavezoval tudi 6. bis člen Pariške konvencije za varstvo industrijske lastnine (v besedilu, kot je bil sprejeto v Stockholmu, Ur. l. SFRJ - MP št. 5-2/74 in akt o notifikaciji nasledstva, Ur. l. RS, št. 24/92, v nadaljevanju: PK). Nepravilnost prijave se naj bi presojala razen na temelju 87. člena tudi na temelju 100. člena ZIL. S tem revidentka uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava (3. točka prvega odstavka 370. člena ZPP).

Poleg tega revidentka v reviziji (v točki III) tudi navaja razloge, ki se nanašajo na v Sloveniji priznane znamke "Zvijezda". Z revizijo torej napada tisti del revizijske odločbe, s katerim je pritožbeno sodišče razveljavilo prvostopenjsko sodbo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje. V zvezi z navedenimi znamkami uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava in kršitev določb pravdnega postopka zaradi prekoračitve tožbenega zahtevka (3. točka prvega odstavka in drugi odstavek 370. člena ZPP).

Revizijskemu sodišču revident predlaga, naj razveljavi pritožbeno sodbo v delu, s katerim je bila spremenjena prvostopenjska sodba, v ostalem pa potrdi prvostopenjsko sodbo. Podrejeno predlaga, naj sodišče razveljavi drugo in prvostopenjsko sodbo in zadevo vrne v novo sojenje.

Revizija je bila vročena toženi stranki in Vrhovnemu državnemu tožilstvu. Tožena stranka je na revizijo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

Revizija je delno utemeljena, delno neutemeljena in delno nedovoljena.

1.

Revizija ni dovoljena, kolikor se nanaša na tisti del drugostopenjske odločbe, s katerim je bila razveljavljena prvostopenjska sodba in zadeva v razveljavljenem delu vrnjena v ponovno odločanje (točka I.1. izreka odločbe pritožbenega sodišča; nanaša se na točki I.1. in IV. izreka prvostopenjske odločbe). Ta del odločbe drugostopenjskega sodišča ima pravno naravo nepravnomočnega sklepa. Zoper tega pa revizija glede na prvi odstavek 384. člena ZPP ni dovoljena, ker se s tem sklepom postopek še ni pravnomočno končal. Zato jo je Vrhovno sodišče v skladu z določbo 377. in četrtega odstavka 384. člena ZPP zavrglo.

V ostalem delu je revizija dovoljena. To pa je del, ki se nanaša na zahtevke tožeče stranke, naj se za prenesene znamke Zvijezda in po UIL priznane znamke Zvezda ugotovi njihova ničnost, in na zahtevke za prepoved kršitvenih dejanj in vsakršne uporabe znakov in ovojnine z znakom Zvijezda in Zvezda za izdelke iz razredov 4, 29 in 30 (izrek drugostopenjske sodbe pod točko II; ta izrek se nanaša na točke I.2., I.3. in I.4. izreka prvostopenjske sodbe).

Točka 2 obrazložitve te revizijske sodbe se nanaša na prenesene znamke Zvijezda, točka 3 na znamke Zvezda priznane pred UIL in točka 4 na oba prepovedna zahtevka.

2.

Po prvem odstavku 87. člena ZIL je znamka nična, če "ob dnevu vložitve prijave za priznanje znamke niso bili izpolnjeni pogoji za priznanje varstva zadevne pravice po tem zakonu". Med določbe, ki urejajo priznanje varstva zadevne pravice, spada tudi 122. člen ZIL. Ta člen je posebej uredil vprašanje varstva že pred ZZP priznanih znamk v Republiki Sloveniji. Četrti odstavek 122. člena ZIL je za znanost in tehnologijo pristojnemu ministru naložil dolžnost, da izda podrobnejše predpise o postopku za prenos pravic. To dolžnost je pristojni minister izpolnil z izdajo Pravilnika o prenosu pravic industrijske lastnine, vloženih pri Zveznem Zavodu za patente, na Urad Republike Slovenija za varstvo industrijske lastnine (Ur. l. RS, št. 49/93; v nadaljevanju: Pravilnik).

Prenos v register znamk pri UIL se je lahko opravil na zahtevo in le v korist imetnika pravice (prvi odstavek 3. člena Pravilnika). Posledica prenosa je bila, da je znamka v Republiki Sloveniji začela uživati varstvo po ZIL (in na ozemlju Republike Slovenije), ki ga brez prenosa ne bi imela. Zahteva za prenos je torej zaradi svojih učinkov za imetnika jugoslovanske znamke imela pomen vložitve prijave, na katero se nanaša prvi odstavek 87. člena ZIL. Ker je imela učinek prijave, lahko tožeča stranka uveljavlja ničnost zaradi neizpolnjevanje pogojev za prenos pravice; presečni dan je dan vložitve zahteve za prenos, saj je bil prav z vlogo za prenos začet postopek za priznanje varstva jugoslovanske znamke v Republiki Sloveniji (prvi odstavek 87. člena ZIL). Za morebitno neizpolnjevanje ostalih pogojev za nastanek znamke pa je odločilen dan vložitve prijave pred ZZP. Vendar ti pogoji v tej zadevi, kolikor se nanaša na prenesene znamke z znakom Zvijezda, ne igrajo nobene vloge.

Iz sodbe prvostopenjskega sodišča izhaja, da je bil kot imetnik znamk z znakom Zvijezda v registru znamk pri ZZP vpisan SOZD Zvijezda Zagreb (str. 6 obrazložitve). Iz ugotovitev prav tako izhaja, da je tožena stranka zatrjevala pravno nasledstvo SOZD Zvijezda Zagreb, in da je bila na tem temelju vpisana v register znamk pri UIL (str. 6 obrazložitve). Vendar tožena stranka v resnici ni bila pravna naslednica SOZD Zvijezda Zagreb (str. 7 in 11). Znamke z znakom Zvijezda so bile sicer koncernske znamke kot posebna vrsta kolektivnih znamk, tako da je tožena stranka imela pravico do njihove uporabe (prvi odstavek 24. člena ZIL), ki ji jo je podeljeval samoupravni sporazum o združitvi v koncern (str. 11 obrazložitve). Pravica uporabe koncernske znamke pa vsekakor ne more biti pravni temelj za prenos znamke kot takšne na novega nosilca. Na temelju pravice uporabe tožena stranka torej ni mogla postati nosilec znamk. Pogoji za priznanje znamk z znakom Zvijezda v korist tožene stranke torej niso bili podani, in so torej iz pri ZZP vodenega registra znamk na toženo stranko prenesene znamke (z znakom Zvijezda) nične.

V tem delu je pritožbeno sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, s čimer je podan revizijski razlog iz 3. točke prvega odstavka 370. člena ZPP v povezavi s 341. členom ZPP. Revizijsko sodišče je zato ugodilo reviziji in spremenilo drugostopenjsko sodbo v delu, ki se nanaša na prenesene znamke Zvijezda tako, da je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo prvostopenjsko sodbo (prvi odstavek 380. člena ZPP).

3.

Neutemeljena je revizija, kolikor se nanaša na znamke z znakom "Zvezda", ki jih je podelil UIL. Ovira zavarovanju znaka je lahko le že zavarovani istovetni ali podobni znak za isto ali podobno vrsto blaga ali storitev (6. in 7. točka prvega odstavka 19. člena ZIL). Ovira za zavarovanje znaka "Zvezda" ne more biti že prej uporabljani, vendar ne zavarovani znak tožeče stranke "Zvijezda". Če bi namreč zakonodajalec hotel preprečiti zavarovanje novejšega znaka zaradi varstva starejšega enakega ali podobnega uporabljanega in nezavarovanega znaka, bi to zanesljivo izrecno zakonsko uredil. Na to lahko sklepamo iz okoliščine, da je izrecno uredil varstvo starejšega zavarovanega znaka (6. in 7. točka prvega odstavka 19. člena ZIL) in samo v okviru prvega odstavka 100. člena ZIL tudi varstvo starejšega nezavarovanega znaka. Take razloge je revizijsko sodišče podalo že v revizijski odločbi z opr. št. III Ips 43/2003 in jih s to sodbo le potrjuje.

Zakonodajalec torej ni posebej določil, da bi bil ovira za zavarovanje znaka z znamko kakšen starejši enak ali podoben, vendar nezavarovan, a uporabljan znak. Zato obstoj starejšega nezavarovanega, a uporabljanega znaka ni ovira za zavarovanje znaka tožene stranke. Vsi pogoji za priznanje znamke tožene stranke so bili torej podani. Ničnostna tožba je torej neutemeljena, kolikor se nanaša na pri UIL podeljene znamke za znak "Zvezda" (prvi odstavek 87. člena ZIL).

Neutemeljena je ničnostna tožba tudi, če se upošteva tretji odstavek 6.bis člena PK. Ta odstavek glasi takole: "Ne določi se rok za zahtevo, da se črta ali prepove uporaba registriranih ali zlonamernih uporabljenih znamk." Zahtevka na črtanje - po slovenskem pravu bi mu ustrezal izbris iz registra znamk - tožeča stranka ni postavila. Postavila pa je zahtevek na ugotovitev ničnosti znamk, ki vodi do istega učinka. Poleg tega mora biti izbris registriranih znamk vezan na predpostavke, ki pa iz tretjega odstavka 6. bis člena PK sploh niso razvidne, in je zato prvi del navedene norme PK nemogoče uporabiti. Povsem nejasno je tudi, katera znamka je zlonamerna, in je zato tudi tisti del norme, ki se nanaša na uporabo zlonamernih znamk z znakom Zvezda, nemogoče uporabiti. Ker je tožena stranka imetnik pravic iz znamk, njena uporaba pravic pač tudi ne more biti zlonamerna, saj je v celoti skladna s pravom. Tudi v tem oziru 3. odstavek 6.bis člena PK revizije tožeče stranke v ničemer ne podpira.

V delu, v katerem se nanaša sodba drugostopenjskega sodišča na znamke z znakom Zvezda, je pritožbeno sodišče pravilno uporabilo materialno pravo. Revizijsko sodišče je zato v tem delu neutemeljeno revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).

4.

Tožeča stranka bi lahko prepovedala nadaljnje kršenje znamke le, če bi sama bila njen nosilec (drugi odstavek 93. člena ZIL). Nosilec znamke z znakom Zvezda je tožena stranka, in sta zato prepovedna zahtevka tožeče stranke očitno neutemeljena. Nekoliko drugače je s prenesenimi znamkami z znakom Zvijezda. Z revizijsko sodbo je tožeča stranka namreč dosegla le, da se je ugotovila ničnost prenesenih znamk z znakom Zvijezda. S tem pa tožeča stranka še ni postala njihov nosilec v Republiki Sloveniji. Zato tudi nikomur ne more prepovedati uporabe znakov, ki so bili zavarovani s prenesenimi znamkami Zvijezda. V tem delu je sodba drugostopenjskega sodišča materialno pravo uporabila pravilno, in je zato revizijsko sodišče neutemeljeno revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).

Revident med drugim meni, da bo Vrhovno sodišče Republike Slovenije moralo odgovoriti na temeljno vprašanje, ali obstaja kakšno pravno varstvo zoper nepravilen vpis pravice tudi po preteku petletnega roka za ugotovitveno tožbo po prvem odstavku 100. člena ZIL. Dolžnost Vrhovnega sodišče je, da odloči o reviziji zoper pravnomočno drugostopenjsko sodbo (prvi odstavek 367. člena ZPP). V tej zadevi odloča Vrhovno sodišče s svojo sodbo posredno le o zahtevkih na ugotovitev ničnosti in o obeh prepovednih zahtevkih; na prvi odstavek 100. člena ZIL oprti zahtevki niso predmet njegove odločitve. Ali uživa tožeča stranka pravno varstvo tudi po preteku petletnega roka, in kakšno je to varstvo, torej ni naravnost predmet revizijske odločitve. Revizijskemu sodišču zato na to vprašanje ni potrebno odgovoriti.

5.

Sklep o stroških temelji na četrtem odstavku 165. člena ZPP.

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cpg 600/2011
• Sodba III Ips 43/2003
• Sklep III DoR 60/2013