Sodba III Ips 117/2004

Jedro

Za presojo upravičenosti uveljavljanja oblikovalnega upravičenja stečajnega upravitelja (v treh mesecih po začetku stečajnega postopka) ni pravno pomembna pripravljenost izpolniti pogodbeno obveznost, temveč morebitna dejanska izpolnitev pogodbene obveznosti, in to v celoti.

Izrek

1.) Revizija se zavrne.

2.) Tožeča stranka sama krije stroške revizije.

3.) Tožena stranka sama krije stroške revizijskega odgovora.

Obrazložitev

Okrožno sodišče na Ptuju (sodišče prve stopnje) je z uvodoma navedeno sodbo zavrnilo zahtevek na ugotovitev, da ima tožeča stranka terjatev do tožene stranke v višini 55,000.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15.2.2001 dalje (prvi odstavek izreka). Posledično je tožeči stranki naložilo, da toženi stranki povrne 1,314.640,00 SIT pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7.1.2004 do plačila (drugi odstavek izreka). Posebej pa je toženi stranki naložilo, da tožeči stranki povrne 163.306,00 SIT (separatnih) pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7.1.2004 do plačila (tretji odstavek izreka).

Višje sodišče v Mariboru (sodišče druge stopnje) je z uvodoma navedeno sodbo zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (prvi odstavek izreka). Posledično je odločilo, da tožeča stranka sama krije stroške pritožbe (drugi odstavek izreka).

Tožeča stranka je proti sodbi sodišča druge stopnje vložila revizijo zaradi absolutnih bistvenih postopkovnih kršitev, ki pa jih ni konkretizirala, in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlagala je, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije (revizijsko sodišče) sodbi sodišč druge in prve stopnje ustrezno spremeni oziroma da ju razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pri tem je priglasila revizijske stroške.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki je nanjo odgovorila. Pritrdila je razlogom sodišča druge stopnje in predlagala zavrnitev revizije (kot neutemeljene). Pri tem je priglasila stroške revizijskega odgovora.

Revizija ni utemeljena.

(1) Iz konkretnega dejanskega stanja, ki sta ga ugotovili sodišči prve in druge stopnje (in na katerega je revizijsko sodišče vezano), izhaja, da sta stranki dne 14.2.2001 sklenili obojestransko odplačno pogodbo, v kateri tožeča stranka nastopa kot prodajalec 1993 delnic z oznako G za kupnino 55,000.000,00 SIT, tožena stranka pa kot kupec, ter da ob začetku stečaja nad toženo stranko (dne 20.9.2002) nobena od pogodbenih strank ni izpolnila svoje pogodbene obveznosti niti delno. Zato je lahko stečajni upravitelj z dopisoma z dne 28.11.2002 (priloga B2) in z dne 29.11.2002 (priloga B4) odstopil od pogodbe o prodaji in nakupu delnic, v skladu s 121. členom Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL).

(2) Iz besedila prvega odstavka 121. člena ZPPSL izhaja, da lahko stečajni upravitelj odstopi od pogodbe, če v času od začetka stečajnega postopka niti stečajni dolžnik niti druga pogodbena stranka obojestransko odplačne pogodbe nista izpolnila svoje pogodbene obveznosti ali je ni nobeden od njiju v celoti izpolnil. Iz navedenega besedila torej izhaja, da za presojo upravičenosti uveljavljanja oblikovalnega upravičenja stečajnega upravitelja (v treh mesecih po začetku stečajnega postopka) ni pravno pomembna pripravljenost izpolniti pogodbeno obveznost, ki jo je zatrjevala tožeča stranka (revidentka), temveč morebitna dejanska izpolnitev pogodbene obveznosti, in to v celoti.

(3) Ker revidentka ni izkazala, da je izpolnila svojo pogodbeno obveznost (da je Centralno klirinško depotni družbi dala nalog za preknjižbo 1993 delnic na račun tožene stranke), medtem ko kaj drugega v reviziji ni zatrjevala, se pravni zaključek sodišč prve in druge stopnje, da tožeča stranka glede na izjavljeni odstop od pogodbe ni upravičena do plačila kupnine, izkaže kot pravilen. Posledično pa se kot pravilna izkaže tudi njuna odločitev o zavrnitvi zahtevka tožeče stranke na ugotovitev obstoja terjatve na plačilo kupnine v višini 55,000.000,00 SIT.

(4) Zato je revizijsko sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo proti sodbi sodišča druge stopnje zavrnilo (1. točka izreka). Revizijske navedbe odločilnega pomena so se namreč (po navedenem) izkazale za neutemeljene.

(5) Ker v postopku ni uspela, je revizijsko sodišče na podlagi prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP sklenilo, da revidentka sama krije stroške revizije (2. točka izreka).

(6) Ker je v odgovoru na revizijo povzela razlogovanje sodišča druge stopnje in komentar ZPPSL, je revizijsko sodišča na podlagi prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP sklenilo, da tožena stranka sama krije njegove stroške (3. točka izreka).

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009