Sklep III Ips 35/2004

Jedro

Gospodarska družba pridobi lastnost pravne osebe (torej "nastane") z vpisom v sodni register, izgubi pa to lastnost (torej "preneha") z izbrisom iz sodnega registra. Ker je bila prvotna tožena stranka izbrisana iz sodnega registra dne 8.1.2002, je tega dne prenehala obstajati kot pravna oseba. Zato ne drži trditev tožene stranke, da prvotna tožena stranka ni imela možnosti sodelovanja v postopku, v katerem se je glavna obravnava končala dne 23.11.2001. Sedanji toženi stranki takrat sodišče prve stopnje ni bilo dolžno omogočiti sodelovanja v postopku in torej okoliščina, da ji ta možnost ni bila dana, ne more pomeniti obnovitvenega razloga iz 2. točke 394. člena ZPP, kot trdi v reviziji.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka sama krije svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

V tem gospodarskem sporu je dne 23.11.2001 sodišče prve stopnje izdalo sodbo, s katero je razsodilo, da ostane v veljavi sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v delu, s katerim je bilo toženi stranki S. d. o. o., L., naloženo, da mora tožeči stranki plačati določene obveznosti. Dne 15.1.2002 je pooblaščenec tožene stranke obvestil sodišče, da je tožena stranka prenehala obstajati na podlagi sklepa (o njenem prenehanju po skrajšanem postopku) z dne 22.5.2001, ki je postal pravnomočen dne 7.12.2001. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 22.2.2002 ugotovilo prekinitev postopka. Z istim sklepom je odločilo, da se postopek nadaljuje s pravnim naslednikom tožene stranke S. G. d.d., L. (v nadaljevanju: tožena stranka). Sklep je skupaj s sodbo vročilo toženi stranki. Zoper sklep o nadaljevanju postopka ni bilo pritožbe. Pač pa je tožena stranka predlagala obnovo postopka iz razloga po 2. točki 394. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožene stranke za obnovo postopka. Pritožbeno sodišče je njeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Sklep sodišča druge stopnje izpodbija tožena stranka z revizijo "iz razlogov po 2. in 3. točki prvega odstavka 370. člena ZPP". Revizijskemu sodišču predlaga, da reviziji ugodi in sklep druge stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da njeni pritožbi ugodi in spremeni sklep prve stopnje tako, da ugodi predlogu za obnovo postopka.

Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni utemeljena.

Prvi in najpomembnejši razlog, iz katerega tožena stranka trdi, da je njen predlog za obnovo postopka neutemeljeno zavrnjen je, da je prvotna tožena stranka prenehala že s pravnomočnostjo sklepa o prenehanju po skrajšanem postopku (po 394. členu ZGD), torej dne 24.4.2001. To je trdila ves čas postopka obnove in na to trditev dobila tudi pravilen odgovor tako v sklepu sodišča prve kot v sklepu sodišča druge stopnje. Revizijsko sodišče tako v celoti pritrjuje stališču obeh nižjih sodišč, da gospodarska družba pridobi lastnost pravne osebe (torej "nastane") z vpisom v sodni register, izgubi pa to lastnost (torej "preneha") z izbrisom iz sodnega registra. Ker je bila prvotna tožena stranka izbrisana iz sodnega registra dne 8.1.2002, je tega dne prenehala obstajati kot pravna oseba. Zato ne drži trditev tožene stranke, da prvotna tožena stranka ni imela možnosti sodelovanja v postopku, v katerem se je glavna obravnava končala dne 23.11.2001. Takrat je prvotna tožena stranka še obstajala in se udeleževala pravdnega postopka, pa tudi njeno pooblastilo odvetniku je bilo še vedno veljavno, saj po določbi prvega odstavka 101. člena ZPP preneha šele s prenehanjem pravne osebe, ki ga je dala. Zato sedanji toženi stranki takrat sodišče prve stopnje ni bilo dolžno omogočiti sodelovanja v postopku in torej okoliščina, da ji ta možnost ni bila dana, ne more pomeniti obnovitvenega razloga iz 2. točke 394. člena ZPP, kot trdi v reviziji. Po določbi prvega odstavka 208. člena ZPP se postopek, ki je bil prekinjen po 3. točki prvega odstavka 205. člena ZPP, nadaljuje, ko ga pravni naslednik pravne osebe prevzame ali ko ga sodnik povabi, naj to stori. Sodnica prve stopnje je toženo stranko povabila, naj prevzame postopek, z vročitvijo sklepa o ugotovitvi prekinitve in nadaljevanju postopka ter sodbe. Zato je pravilna ugotovitev pritožbenega sodišča, da se je s tem postopek že nadaljeval. Ne drži trditev revizije, da bi se morala tožena stranka izrecno odzvati na povabilo k prevzemu pravde. Sicer pa odgovor na to vprašanje za odločitev v tem primeru ni pomemben. Tudi v primeru, da bi bilo o nadaljevanju prekinjenega postopka odločeno napačno, to ne bi moglo imeti za posledico, da toženi stranki ni bila dana možnost udeležbe v postopku in torej obnovitveni razlog iz 2. točke 394. člena ZPP ne bi bil podan. Tožena stranka je imela možnost udeležiti se postopka, vsaj tako, da bi vložila pritožbo zoper sklep o nadaljevanju postopka (primerjaj določbe 211. in 263. člena ZPP), a je ni izkoristila. Iz enakega razloga je nepomembno tudi vprašanje, ali je bila za nadaljevanje postopka potrebna privolitev tožene stranke ali ne. Revizijsko sodišče je tako ugotovilo, da revizija ni utemeljena, zato jo je na podlagi določbe 378. člena v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP zavrnilo. Na podlagi določbe prvega odstavka 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP je revizijsko sodišče odločilo, da tožena stranka sama krije svoje stroške postopka z revizijo, ker z njo ni uspela.

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• VDSS Sklep Pdp 559/2017
• VSL sklep IV Cpg 37/2004
• VSL sklep IV Cpg 87/2005