Sodba III Ips 22/2004

Jedro

Če je bil sodnik, ki je sodil v pravdnem postopku na prvi stopnji, tudi stečajni sodnik v stečajnem postopku, v katerem je bilo na javni dražbi (ki naj bi jo tudi vodil) prodano premoženje, o katerega delitvi teče ta pravda, to ni razlog za njegovo izločitev po 5. točki 70. člena ZPP. To dejstvo samo po sebi tudi še ni okoliščina, ki bi lahko vzbudila dvom s njegovo nepristranskost. Kakih drugih okoliščin, iz katerih bi lahko to izhajalo, tožena stranka v reviziji ni navedla. Zato tudi razloga za izločitev sodnika po 6. točki 70. člena ZPP ni.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati 304.656,00 SIT stroškov revizijskega postopka v roku 8 dni.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku, s katerim je tožeča stranka zahtevala od tožene stranke, naj z njo sklene prodajno pogodbo, s katero prenese nanjo del premoženja, ki ga je kupila v stečajnem postopku zoper stečajnega dolžnika T. d.d. Ugotovilo je, da sta pravdni stranki skupaj z M. I. dne 31.05.1997 sklenili veljavno pogodbo, s katero so se dogovorili, da bodo skupaj kupili premoženje navedenega stečajnega dolžnika. S to pogodbo je bila dogovorjena tudi delitev tako pridobljenega premoženja. Tožena stranka je navedeno pogodbo kršila in tožeči stranki ni hotela izročiti njenega deleža, s tožbenim zahtevkom zahtevana sklenitev prodajne pogodbe pa predstavlja način izpolnitve pogodbe z dne 31.05.1997 v skladu z njenim namenom.

Pritožbeno sodišče je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

Sodbo sodišča druge stopnje izpodbija tožena stranka z revizijo, s katero uveljavlja absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava.

Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki je vložila odgovor, v katerem predlaga, da jo revizijsko sodišče zavrne kot neutemeljeno, toženi stranki pa naloži povrnitev stroškov revizijskega postopka. Revizija je bila vročena tudi Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni utemeljena.

O uveljavljanih bistvenih kršitvah določb pravdnega postopka na prvi in na drugi stopnji Revidentka najprej (na celi 2. strani in prvih dveh vrsticah na 3. strani revizije) opisuje dejansko stanje, kakršno je bilo po njenem videnju ugotovljeno v tej zadevi. Pri tem zatrjuje, da "sta obe sodišči bistveno kršili določila ZPP, saj so si razlogi v prvostopenjski sodbi v nasprotju z izvedenimi dokazi" in da je "prvostopenjsko sodišče tako bistvene razloge o kršitvi pogodbe z dne 31.05.1997 razlagalo v nasprotju z listinami v spisu...". Očitno je, da s tem izpodbija ugotovitve - zlasti sodišča prve stopnje - o dejanskem stanju. Iz razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja pa glede na določbo tretjega odstavka 370. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti.

V naslednjem odstavku revidentka trdi, da drugostopenjske sodbe ni mogoče preizkusiti v delu, v katerem se sklicuje na pogodbo z dne 15.07.1997, saj o tej pogodbi v dosedanjem postopku ni bilo govora in je tudi v spisu ni. Revizijsko sodišče soglaša s trditvijo tožeče stranke v odgovoru na revizijo, da gre tu za navadno pisno pomoto. Iz konteksta obrazložitve je namreč jasno, da je mišljena pogodba z dne 31.05.1997. Zatrjevane bistvene kršitve določb iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v postopku pred pritožbenim sodiščem zato ni.

Revidentka neutemeljeno uveljavlja tudi bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 2. točki drugega odstavka 339. člena v zvezi s 5. in 6. točko 70. člena ZPP. Sodnik, ki je sodil na prvi stopnji, je bil namreč tudi stečajni sodnik v stečajnem postopku, v katerem je bilo na javni dražbi (ki naj bi jo tudi vodil) prodano premoženje, o katerega delitvi teče ta pravda, kar naj bi bil po trditvah tožene stranke razlog za njegovo izločitev v tej zadevi. Sodnik v določeni zadevi ne sme opravljati sodniške funkcije in mora biti izločen, če je v isti zadevi sodeloval v postopku pred nižjim sodiščem, arbitražo ali drugim organom (5. točka 70. člena ZPP), ali če so podane druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti (6. točka 70. člena ZPP). Stečajni postopek proti T. d.d. in pravdni postopek v tej zadevi sta dve različni zadevi, zato razloga za izločitev sodnika po 5. točki 70. člena ZPP ni. Golo dejstvo, da je bil isti sodnik predsednik stečajnega senata v stečajni zadevi, v kateri je bilo na javni dražbi prodano premoženje, katerega delitev sedaj zahteva tožeča stranka v tej pravdi, še ni okoliščina, ki bi lahko vzbudila dvom v njegovo nepristranskost. Kakih drugih okoliščin, iz katerih bi lahko to izhajalo, pa tožena stranka v reviziji ni navedla. Zato tudi razloga za izločitev sodnika po 6. točki 70. člena ZPP ni (in je bila odločitev predsednice sodišča prve stopnje, da zavrne zahtevo tožene stranke za izločitev sodnika, pravilna).

O zmotni uporabi materialnega prava Jedro spora v tej zadevi je bilo ves čas postopka vprašanje, ali je tožeča stranka izpolnila pogodbo z dne 31.05.1997 in (pravočasno) plačala svoj del kupnine za prodano premoženje stečajnega dolžnika ali ne. Tožeča stranka je trdila, da je imela pri stečajnem dolžniku kot prodajalcu zadosten znesek denarja, ki mu ga je izročila kot varščino za udeležbo na prvi, neuspešni dražbi in ji ga je bil stečajni dolžnik dolžan vrniti. Tožena stranka pa je trdila, da to ni bilo res, zato je tožečo pozvala na plačilo njenega dela kupnine in je zato, ker tožeča stranka svoje obveznosti ni izpolnila, prišlo do razveze pogodbe. Pri tem v reviziji zatrjuje, da je šlo za fiksno pogodbo, ki je bila zaradi neizpolnitve v danem roku razvezana po samem zakonu (na podlagi prvega odstavka 125. člena ZOR), pri čemer je tožena stranka tožečo obvestila, da bo od pogodbe odstopila, če svojega dela kupnine ne bo pravočasno plačala. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, s katerimi je soglašalo tudi pritožbeno sodišče, izhaja, da je tožeča stranka svojo obveznost iz pogodbe z dne 31.05.1997 izpolnila. Ugotovljeno je bilo namreč, da je tožeča stranka res plačala stečajnemu dolžniku varščino za udeležbo na prvi javni dražbi, na kateri je stečajni upravitelj prodajal premoženje stečajnega dolžnika. Prodaja na tej dražbi ni bila uspešna, zato je stečajni upravitelj varščino kasneje, ko je rok, ki ga je dala tožena stranka tožeči za plačilo njenega dela kupnine, že iztekel, vrnil tožeči stranki. Dokazni postopek je pokazal, da je bil stečajni dolžnik pripravljen sprejeti dolžno varščino kot kupnino, ki bi jo morala kot svoj delež plačati tožeča stranka. Okoliščina, da je bil dolg stečajnega dolžnika tožeči stranki iz naslova vrnitve varščine 16.167.603,00 SIT, delež tožeče stranke pri plačilu kupnine pa 16.500.000,00 SIT, kar je za toženo stranko dokaz, da tožeča stranka ni v celoti izpolnila svoje obveznosti (ampak za 332.197,00 SIT premalo), na materialnopravno pravilnost izpodbijane sodbe ne more vplivati, glede na to, da je tožena stranka od tožeče ves čas zahtevala plačilo vseh 16.500.000,00 SIT, ne pa morda le razlike v višini 332.197,00 SIT (da naj bi bil dolg tožeče stranke še nadaljnjih 330.000,00 SIT davka na promet z nepremičninami, je neupoštevno navajanje novega dejstva v reviziji). Revizijsko sodišče zato soglaša z ugotovitvami sodišč prve in druge stopnje, da je tožeča stranka svojo obveznost iz pogodbe z dne 31.05.1997 izpolnila pravilno, upoštevaje tudi določbe 121. do 132. člena ZOR o vzajemnosti medsebojnih izpolnitev, na katere se sklicuje tožena stranka, tožena pa ne. Zato je po prvem odstavku 262. člena ZOR upravičena zahtevati izpolnitev pogodbe od tožene stranke. Izpodbijana sodba je torej tudi materialnopravno pravilna.

Revizijsko sodišče je tako ugotovilo, da ni podan nobeden od revizijskih razlogov. Zato je na podlagi določbe 378. člena ZPP neutemeljeno revizijo zavrnilo.

Tožeča stranka z revizijo ni uspela, zato mora toženi stranki povrniti stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Stroški obsegajo nagrado pooblaščenemu odvetniku za sestavo odgovora na revizijo v znesku 181.500,00 SIT, povrnitev materialnih stroškov v višini 3.630,00 SIT, davek na dodano vrednost 37.026,00 SIT in sodno takso za odgovor na revizijo v višini 82.500,00 SIT. Nagrada odvetniku za pregled revizije ne gre, ker je to opravilo zajeto že v tarifi za sestavo odgovora.

Datum zadnje spremembe:

24.09.2014

Podobni dokumenti:

• Sodba II Ips 695/2009
• Sklep III Ips 71/2002
• VSL sklep I Cpg 455/2012