Sodba III Ips 86/2004

Jedro

Po analogiji je treba za odgovornost poslovodje družbe z omejeno odgovornostjo uporabiti določbe 258. člena ZGD in ne določbe 263. člena ZOR.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki njene stroške odgovora na revizijo v višini 202.114,00 SIT, v 15 dneh.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka zahtevala od tožene stranke plačilo odškodnine zaradi škode, ki ji naj bi jo tožena stranka povzročila s tem, ko naj bi v imenu tožeče stranke sklenila škodljivo pogodbo z A. A., na podlagi katere mu je bilo izplačanih 7.350.752,31 SIT.

Pritožbo tožene stranke je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.

Sodbo pritožbenega sodišča izpodbija z revizijo tožeča stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Vrhovnemu sodišču predlaga spremembo drugostopenjske sodbe, podrejeno pa razveljavitev obeh sodb nižjih sodišč in vrnitev zadeve v novo sojenje prvostopenjskemu sodišču.

Revizija je bila vročena toženi stranki, ki je odgovorila, da ni utemeljena in predlagala, naj jo revizijsko sodišče zavrne kot neutemeljeno.

Revizija ni utemeljena.

I. Relevantno dejansko stanje Tožena stranka je kot generalna direktorica tožeče stranke dne 7.7.2000 sklenila z nekdanjim direktorjem ...., A. A. dogovor, s katerim je bila urejena izvršitev sodbe Delovnega sodišča v Mariboru, ki je (med drugim) razveljavilo sklep generalnega direktorja tožeče stranke o enostranski prekinitvi pogodbe o zaposlitvi, sklenjene z A. A. in odločilo, da mu mora tožeča stranka izplačati "prikrajšanje pri plači v višini razlike med plačo direktorja ... in plačo, ki jo je prejemal od 16.10.1998, dokler takšno prikrajšanje traja...". V dogovoru je bilo (med drugim) določeno, da je tožeča stranka dolžna A. A. izplačati "prikrajšanje pri plači do dneva ponovne zaposlitve z zakonitimi zamudnimi obrestmi." Niti obdobje prikrajšanja niti dolgovani znesek z dogovorom nista bila določena.

Tožeča stranka je A. A. izplačala 3.369.564,99 SIT za obdobje od 16.10.1998 do 5.7.1999, ko je bil po sodbi Delovnega sodišča v Mariboru še vedno zaposlen pri tožeči stranki, in 7.350.752,31 SIT za obdobje od 6.7.1999 do 31.8.2000, ko je bil zaposlen na Ministrstvu za ....

Izplačila A. A. je opravila finančna služba, ki je pred tem pri pravni službi preverjala, ali je obdobje, za katero se obračuna prikrajšanje, pravilno. Tožena stranka o sami višini nakazila ni bila obveščena.

II. Razlogi za zavrnitev revizije Revident uveljavlja, da poslovodja odgovarja za svoje ravnanje pri vodenju poslov družbe po pravilih o poslovni odškodninski odgovornosti in "nikakor ne po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti." Na tem razlikovanju, ki ga obširno utemeljuje, gradi pretežni del graje izpodbijane odločbe.

Tožeča stranka je družba z omejeno odgovornostjo. Odškodninska odgovornost poslovodje take družbe v ZGD ni neposredno urejena. V 258. členu je sicer urejena odgovornost članov uprave delniške družbe, ki solidarno odgovarjajo družbi za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihove dolžnosti, razen če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti (2. odstavek 258. člena). Vendar se nobena določba 6. poglavja ZGD, ki ureja družbo z omejeno odgovornostjo, ne sklicuje na ureditev iz 258. člena ZGD (npr. v 456. členu). Gre za zakonsko praznino, za katero ni najti nobenih stvarnih razlogov. Zato jo je treba zapolniti tako, da se uporabi pravno pravilo, ki ureja primer, ki se v kar največji meri po svojih bistvenih lastnostih sklada s pravno neurejenim. Odgovornost članov uprave delniške družbe je vsekakor bližje odgovornosti poslovodje družbe z omejeno odgovornostjo, kot pa je poslovni odškodninski odgovornosti. Poleg tega je urejena na istem pravnem področju (na področju korporacijskega prava in celo v istem zakonu), medtem ko je poslovna odškodninska odgovornost urejena na drugem pravnem področju (obligacijskem pravu). Po analogiji je zato treba za odgovornost poslovodje družbe z omejeno odgovornostjo uporabiti določbe 258. člena ZGD in ne določbe 263. člena ZOR.

Tožena stranka je z A. A. dne 7.7.2000 sklenila dogovor, s katerim je bila urejena le izvršitev sodbe Delovnega sodišča v Mariboru. S sklenitvijo dogovora zato ni mogla povzročiti tožeči stranki (še) nobene škode. Ker za višino izplačila, ki naj bi bila po trditvah tožeče stranke napačna, niti ni vedela, ji tudi v tem pogledu ni mogoče naprtiti odgovornosti za nastalo škodo. Nižji sodišči sta zato pravilno uporabili materialno pravo, ko sta zavrnili tožbeni zahtevek (oziroma pritožbo).

Revident uveljavlja še, da naj bi pritožbeno sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Vrhovno sodišče take kršitve ni našlo.

Ker se je izkazalo, da uveljavljani revizijski razlogi niso podani, prav tako ne tisti, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (371. člen ZPP), je revizijsko sodišče revizijo tožene stranke zavrnilo (378. člen ZPP). Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na določbah 1. odstavka 154. člena in 1. odstavka 165. člena ZPP.

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sodba I Cpg 304/2012
• VSL sodba I Cpg 618/2002
• VSL sodba I Cpg 934/2011