<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

Sklep III Ips 111/2003

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2004:III.IPS.111.2003
Evidenčna številka:VS40809
Datum odločbe:20.04.2004
Področje:IZVRŠILNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
Institut:zahteva za varstvo zakonitosti - izvršba - ugovor zoper sklep o izvršbi - razlogi, ki preprečujejo izvršbo - razveljavitev odločbe, ki je podlaga za izdajo sklepa o izvršbi - sporazum o obstoju terjatve - zastavna pravica na nepremičninah - prevzem dolga - sprememba dolžnika - zastavitelj po sporazumu kot novi dolžnik - odgovornost za obveznosti - izvršba

Jedro

Ker je zastavitelj postal dolžnik, ni več pomemben tisti učinek sporazuma o obstoju terjatve z dne 17.8.1995, ki je zadeval njega kot zastavitelja in glede katerega ima drugostopenjsko sodišče sicer prav, ko (smiselno) ugotavlja, da brez vknjižbe ni zastavne pravice (glej prvi odstavek 249. člena ZIP). S tem, ko je postal dolžnik, jamči C. d.d. iz L. z vsem svojim premoženjem za prevzeti dolg, torej tudi z vsemi svojimi nepremičninami.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, sklep sodišča druge stopnje se razveljavi in se mu zadeva vrne v novo odločanje.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Ljubljani je na podlagi pravnomočnega in izvršljivega sporazuma o obstoju terjatve, opr. št. II R 1568/95 z dne 17.8.1995 ter pogodbe o prevzemu dolga in obveznosti (v sklepu je namesto besede "obveznosti" pomotoma zapisano "obvestila") z dne 11.6.1996 dovolilo izvršbo zaradi izterjave upnikove terjatve (glavnice v znesku 4.480.965,99 DEM v tolarski protivrednosti z zamudnimi obrestmi in stroški postopka). Izvršba je bila dovoljena z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi pri dolžnikovih nepremičninah vl. št. 1253 k.o.., parc. št. 127/186, parc. št.

127/211, vl. št. 1232 k.o... in vl. št. 1253, parc št. 127/207, vknjiženih na dolžnika kot imetnika pravice uporabe do celote, z ugotovitvijo vrednosti te nepremičnine in s poplačilom upnika iz zneska, dobljenega s prodajo.

Sodišče druge stopnje je pritožbi dolžnika (oziroma ugovoru, za katerega je prvostopenjsko sodišče menilo, da ni utemeljen) ugodilo, izpodbijani sklep o izvršbi razveljavilo in predlog za izvršbo zavrnilo. Tako je ravnalo, ker je ob uradnem preizkusu ugovora ugotovilo, da je podan ugovorni razlog iz 4. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ.

Zoper sklep drugostopenjskega sodišča je vložilo Vrhovno državno tožilstvo zahtevo za varstvo zakonitosti. Uveljavlja nepravilno uporabo 251.c, 251.d in 251.f člena ZIP in kot posledico tudi napačno uporabo 17., 20. in 55. člena ZIZ, vse pa, kot pravi, v njihovi procesno pravni in materialno pravni vsebini. Podrejeno uveljavlja bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 399. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Predlaga spremembo, podrejeno pa razveljavitev drugostopenjskega sklepa.

Dolžnik je odgovoril na zahtevo za varstvo zakonitosti in predlagal njeno zavrnitev.

Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

Prvostopenjsko sodišče je izdalo sklep o izvršbi na podlagi pravnomočnega in izvršljivega sporazuma o obstoju terjatve, opr. št. II R 1568/95 z dne 17.8.1995 ter pogodbe o prevzemu dolga in obveznosti z dne 11.6.1996. Sporazum z dne 17.8.1995 so po določbah 251.c člena ZIP sklenili K. d.d. iz L. (kot upnik), I. d.o.o. iz N. (kot dolžnik) in C. d.d. iz L. (kot zastavitelj). Z njim je bilo (med drugim) ugotovljeno, da ima upnik do dolžnika terjatev v višini 6.000.000,00 DEM v tolarski protivrednosti s pripadajočimi obrestmi. Pogodbo o prevzemu dolga in obveznosti z dne 11.6.1996 so sklenile iste stranke kot sporazum z dne 17.8.1995, z njo pa je C. d.d. iz L. prevzel dolg v višini 6.000.000,00 DEM, ki ga je do tedaj imel do K. d.d. iz L. d.o.o. iz N. Medtem ko nastopa C. d.d. iz L. v sporazumu o obstoju terjatve kot zastavitelj za tuj dolg, pa je s sklenitvijo pogodbe o prevzemu dolga in obveznosti postal sam dolžnik.

Sodišče druge stopnje je po uradni dolžnosti (drugi odstavek 55.

člena ZIZ) upoštevalo ugovorni razlog iz 4. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ. Ta pove, da je mogoče vložiti ugovor zoper sklep o izvršbi, "če je odločba, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, razveljavljena, odpravljena ali spremenjena". Sodišče druge stopnje je namreč ugotovilo, da je v nadaljevanju postopka zavarovanja terjatve Okrajno sodišče v Ljubljani (zgolj pomotoma je zapisalo Okrožno sodišče v Ljubljani) izdalo sklep, opr. št. II R 1568/95-18 z dne 26.5.1997, s katerim je odločilo, da se pri dveh nepremičninah zastavitelja ustanovi skupna zastava v korist upnika za delno zavarovanje denarne terjatve v višini 5.000.000,00 DEM, za preostali del terjatve (1.000.000,00 DEM) pa zastavna pravica na tretji zastaviteljevi nepremičnini. Zoper navedeni sklep je zastavitelj vložil pritožbo, pritožbeno sodišče je sklep razveljavilo in zadevo vrnilo v novo odločanje prvostopenjskemu sodišču, ki pa v času odločanja sodišča druge stopnje o zadevi še ni odločilo. Zato gre po mnenju sodišča druge stopnje za primer, ko je bila odločba, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, razveljavljena in s tem za ugovorni razlog iz 4. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ. Sodišče druge stopnje je pri tem spregledalo, da sklep o izvršbi ne temelji na sklepu Okrajnega sodišča, opr. št. II R 1568/95-18 z dne 26.5.1997 in da navedeni sklep v predmetni zadevi ne more biti pogoj za izdajo sklepa o izvršbi.

Sporazum o obstoju terjatve z dne 17.8.1995 (oziroma podpisani zapisnik o sporazumu) ima moč sodne poravnave, ker mu je tako moč dajal v času njegove sklenitve drugi odstavek 251.c člena ZIP. Pod pogoji iz 20. člena ZIZ je izvršljiv. Iz sporazuma o obstoju terjatve sicer izhaja, da je dolžnik I. d.o.o. iz N., vendar pa je prehod obveznosti na C. d.d. iz L. v smislu določbe prvega odstavka 24.

člena ZIZ po zgoraj povedanem izkazan s pogodbo o prevzemu dolga in obveznosti z dne 11.6.1996 (pri čemer dolžnik tega postopka ni ugovarjal, da ne gre za javno ali po zakonu overjeno listino). Ker je zastavitelj postal dolžnik, ni več pomemben tisti učinek sporazuma o obstoju terjatve z dne 17.8.1995, ki je zadeval njega kot zastavitelja in glede katerega ima drugostopenjsko sodišče sicer prav, ko (smiselno) ugotavlja, da brez vknjižbe ni zastavne pravice (glej prvi odstavek 249. člena ZIP). S tem, ko je postal dolžnik, jamči C. d.d. iz L. z vsem svojim premoženjem za prevzeti dolg, torej tudi z vsemi svojimi nepremičninami.

Na podlagi zgoraj povedanega se pokaže, da je pritožbeno sodišče zmotno uporabilo določbo 251.d člena ZIP, ko je štelo, da je v predmetni zadevi predpostavka za izdajo sklepa o izvršbi tudi sklep iz navedenega člena ZIP. Posledično je zmotno uporabilo določbo 4. točke prvega odstavka 55. čena ZIZ. Revizijsko sodišče je zato zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču druge stopnje v novo odločanje (2. točka prvega odstavka 370. člena ZPP v zvezi z 2. odstavkom 391. člena ZPP in 15. členom ZIZ). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče druge stopnje odločiti o ugovorih, ki jih zoper sklep o izvršbi uveljavlja dolžnik.


Zveza:

ZIP člen 55, 55/1-4, 251d. ZIZ čen 24.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0zMTY5OA==