Sodba III Ips 68/2004

Jedro

Revidentka uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 2. točki drugega odstavka 354. člena ZPP/77. Do nje bi glede na 5. točko 71. člena ZPP/77 prišlo, če bi sodnica, ki je sodelovala v pritožbenem senatu, v isti zadevi sodelovala pri izdaji odločbe nižjega sodišča (drugače je sedaj predpisano v 5. točki 70. člena ZPP, po kateri mora do izločitve priti, če je sodnik v isti zadevi sodeloval v postopku - torej ne le pri izdaji odločbe - pred nižjim sodiščem). To pa se ni zgodilo. Sodnica je res nekaj časa vodila postopek na prvi stopnji, vendar ni sodelovala pri izdaji odločbe prve stopnje, ki jo je izdala druga sodnica.

ZOR v drugem odstavku 279. člena določa, da je od neplačanih obresti mogoče zahtevati zamudne obresti samo od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo. Zahtevek za plačilo kapitaliziranih zamudnih obresti je bil v obravnavanem primeru pri sodišču vložen z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, zato je za zamudne obresti od neplačanih obresti za obdobje pred tem dnevom neutemeljen.

Izrek

Reviziji se delno ugodi in se sodba sodišča druge stopnje delno spremeni tako, da se pritožbi delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v 1. točki izreka delno spremeni tako, da se sklep o izvršbi razveljavi v delu, s katerim je odločeno, da tečejo zamudne obresti od glavnice 1.388.569,00 SIT od 14.8.1993 do 22.8.1993 ter se tožbeni zahtevek v tem obsegu zavrne.

V ostalem delu se revizija zavrne.

Tožena stranka sama krije svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da ostane v veljavi sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v delu, s katerim je tožeča stranka zahtevala od tožene stranke, naj ji plača račune, izstavljene na podlagi pogodbe o medsebojnem sodelovanju, z obračunanimi zamudnimi obrestmi. Ker je tožena stranka svoje obveznosti deloma plačala, je tožeča stranka zahtevala še glavnico 636.712,00 SIT in obračunane zamudne obresti v višini 1.388.569,00 SIT, skupaj torej 2.025.281,00 SIT, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14.8.1993 dalje.

Pritožbeno sodišče je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

Sodbo sodišča druge stopnje izpodbija tožena stranka z revizijo. Navedla je, da uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Predlagala je, naj revizijsko sodišče sodbi prve in druge stopnje razveljavi in vrne zadevo v novo sojenje.

Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija je delno utemeljena.

O uveljavljanih bistvenih kršitvah določb pravdnega postopka na drugi stopnji Revidentka trdi, da je v postopku pred sodiščem druge stopnje prišlo do bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je pri izdaji sodbe sodelovala sodnica, ki bi morala biti po zakonu izločena. V isti zadevi je namreč sodelovala tudi v postopku na prvi stopnji. Sodba sodišča prve stopnje je bila v tej zadevi izdana dne 11.9.1998. V sedaj veljavnem ZPP, ki je začel veljati dne 14.7.1999, je v prvem odstavku 498. člena predpisano, da se v takem primeru postopek nadaljuje po dotedanjih predpisih. To pomeni, da v obravnavani zadevi postopek še naprej teče po ZPP iz leta 1977 (ZPP/77). Revidentka torej uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 2. točki drugega odstavka 354. člena ZPP/77. Do nje bi glede na 5. točko 71. člena ZPP/77 prišlo, če bi sodnica, ki je sodelovala v pritožbenem senatu, v isti zadevi sodelovala pri izdaji odločbe nižjega sodišča (drugače je sedaj predpisano v 5. točki 70. člena ZPP, po kateri mora do izločitve priti, če je sodnik v isti zadevi sodeloval v postopku - torej ne le pri izdaji odločbe - pred nižjim sodiščem). To pa se ni zgodilo. Sodnica je res nekaj časa vodila postopek na prvi stopnji, vendar ni sodelovala pri izdaji odločbe prve stopnje, ki jo je izdala druga sodnica.

S tem ko revidentka pritožbenemu sodišču očita, da je zmotno zaključilo, da je v pritožbenem postopku navedla nova dejstva, pri tem pa ni trdila, da se na njih brez svoje krivde ni mogla sklicevati v postopku na prvi stopnji, mu očita relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 354. člena v zvezi s prvim odstavkom 496.a člena ZPP/77. Pri tem v reviziji ni navedla, kako bi ta kršitev, če bi bila podana, lahko vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe druge stopnje. Že zato reviziji iz tega revizijskega razloga ni mogoče ugoditi. Sicer pa je ocena pritožbenega sodišča, da pritožbene navedbe, da "trditev v zvezi s 7. členom pogodbe, po kateri naj bi to določilo predpostavljalo dvostransko inventurno ugotavljanje količine prodanega blaga" predstavlja nedovoljeno pritožbeno novoto, povsem pravilna. Navedba v reviziji, da je ta ocena napačna zato, ker je "dejstvo, da je tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje zatrjevala, da se je obračun vršil na drug način kot je navajala tožeča stranka", take ugotovitve pritožbenega sodišča nikakor ne more omajati.

Revizijsko sodišče je po določbi 386. člena ZPP/77 po uradni dolžnosti preizkusilo še, ali ni morda podan revizijski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP/77. Ugotovilo je, da te kršitve ni.

O zmotni uporabi materialnega prava Revidentka je v reviziji sicer navedla, da uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava, a tega razloga ni obrazložila. Pač pa je revizijsko sodišče pri preizkusu izpodbijane sodbe iz tega revizijskega razloga po uradni dolžnosti (386. člen ZPP/77) ugotovilo, da je sodba v delu odločitve o teku procesnih zamudnih obresti materialnopravno zmotna. Po določbi prvega odstavka 279. člena ZOR namreč od zapadlih pa neplačanih zamudnih obresti ne tečejo zamudne obresti, razen če zakon tako določa. ZOR pa v drugem odstavku 279. člena določa, da je od neplačanih obresti mogoče zahtevati zamudne obresti samo od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo. Zahtevek za plačilo kapitaliziranih zamudnih obresti je bil v obravnavanem primeru pri sodišču vložen z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine. To je bilo dne 23.8.1993. Zato je tožbeni zahtevek na plačilo zamudnih obresti od neplačanih obračunanih zamudnih obresti utemeljen samo od 23.8.1993 dalje. Revizijsko sodišče je zato na podlagi določbe prvega odstavka 359. člena ZPP/77 spremenilo sodbi sodišč druge in prve stopnje tako, da je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v delu, s katerim je bilo odločeno, da mora tožena stranka plačati procesne obresti tudi za obdobje od 14.8. do 22.8.1993, razveljavilo in v tem delu zavrnilo tožbeni zahtevek.

Glede ostalega dela izpodbijane sodbe pa je revizijsko sodišče ugotovilo, da ni podan nobeden od revizijskih razlogov. Zato je v tem obsegu na podlagi določbe 378. člena ZPP/77 neutemeljeno revizijo zavrnilo.

Tožena stranka je z revizijo uspela samo v neznatnem obsegu, zaradi česar niso nastali posebni stroški, zato sama nosi svoje stroške revizijskega postopka (tretji odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 166. člena ZPP/77).

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sklep III R 10/2001
• Sodba III Ips 83/2005
• Sklep III R 11/2000