Sodba III Ips 62/2004

Jedro

Po določbi 5. odstavka 116. člena ZPPSL/89 je bilo mogoče pravna dejanja dolžnika izpodbijati tudi z uveljavljanjem ugovora v pravdi brez časovne omejitve iz 1. odstavka istega člena (po črki zakona sicer le za upnike). Vendar pa v tej zadevi tožeča stranka ne izpodbija ločitvene pravice (hipoteke) z ugovorom. Ugovor je abstraktna oznaka za obrambno sredstvo toženca. Tožeča stranka bi zato lahko na ta način izpodbijala ločitveno pravico le tedaj, če bi bila sama tožena.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se spremenita tako, da se zavrne tožbeni zahtevek, ki glasi:

"Ugotovi se, da ločitvena pravica (hipoteka) toženih strank, dne 19.8.2002 še vpisana na njihovega pravnega prednika G. d.o.o. - v stečaju, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo Okrajnega sodišča v Tolminu - vl. št. 216 k.o... (Dn. št. 714/92, zap. št. 9) in sicer zaradi zavarovanja terjatve pravnega prednika toženih strank v znesku 847.180,90 DEM, skupaj z obrestmi in drugimi pripadki, ne obstoji in nima pravnega učinka proti stečajni masi tožeče stranke."

II. Tožeča stranka je dolžna povrniti tožencem naslednje pravdne stroške, v 15 dneh:

3. tožencu, K., d.d., L. 276.720,00 SIT, 5. tožencu, Občini B. 563.640,00 SIT, 17. tožencu, L., d.o.o., L. 563.640,00 SIT, 23. tožencu, P., d.d., L. 1,301.174,00 SIT, 31. tožencu, M., d.d., N. 563.640,00 SIT, 36. tožencu, F., d.d., L. 563.640,00 SIT, 41. tožencu, S., d.d., L. 220.170,00 SIT, 43. tožencu, K., d.d., C. 158.400,00 SIT, 45. tožencu, R. S. 441.100,00 SIT, dedičem 118. toženca 283.800,00 SIT, 125. tožencu J. M. 230.011.10 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5.4.2005 do plačila in 201. tožencu, Z. M. 227.520,00 SIT.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom odločilo o dveh procesnih vprašanjih, s sodbo pa je ugodilo tožbenemu zahtevku, s katerim je tožeča stranka zahtevala ugotovitev, da ne obstaja in nima pravnega učinka proti njeni stečajni masi hipoteka, vpisana na njeni nepremičnini. Odločilo je še o stroških postopka.

Pritožbi 23. tožene in 41. tožene stranke je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.

Sodbo pritožbenega sodišča izpodbija z revizijo 23. tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Predlaga spremembo, podrejeno pa razveljavitev sodb nižjih sodišč in vrnitev zadeve v novo sojenje sodišču prve stopnje.

Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija je utemeljena.

I. Relevantno dejansko stanje

V stečajnem postopku nad tožečo stranko (G. P., d.o.o., N.) je G.

prijavil terjatev in ločitveno pravico (hipoteko). Hipoteko je pridobil tako, da je (s sedanjo) tožečo stranko dne 25.2.1992 sklenil Aneks št. 1 k pogodbi o kratkoročnem kreditu za tekoče poslovanje za zapadle in neporavnane obveznosti, ki so na dan 31.12.1991 znašale 847.180,90 DEM v tolarski protivrednosti. Z aneksom se je tožeča stranka zavezala ustanoviti zastavno pravico v korist posojilodajalca, posojilodajalec pa ji je (v zameno) "prolongiral" posojilo. Še istega dne sta stranki podpisali pogodbo o zastavitvi nepremičnin tožeče stranke, hipoteka pa je bila vpisana v zemljiško knjigo dne 30.6.1992.

Ker je bila na naroku za preizkus terjatev ločitvena pravica prerekana (sama terjatev je bila priznana), je tožeča stranka na podlagi napotitvenega sklepa stečajnega senata (z dne 8.4.1999)

vložila negativno ugotovitveno tožbo, s katero je od sodišča zahtevala ugotovitev, da ločitvena pravica (hipoteka) tožene stranke "ne obstoji in nima pravnega učinka proti stečajni masi tožeče stranke."

Stečajni postopek je bil začet tudi nad toženo stranko. Ker je bil medtem tudi že zaključen, tožena stranka pa izbrisana iz sodnega registra, je sodišče gospodarski spor nadaljevalo z njenimi pravnimi nasledniki (upniki, na katere je stečajni senat prenesel terjatev tožene stranke do tožeče).

II. Razlogi za ugoditev reviziji

1. Glede bistvene kršitve določb pravdnega postopka

Revident uveljavlja, da je prvostopenjsko sodišče sodbo oprlo na izpovedbe nekaterih prič, ki so bile zaslišane v drugi pravdni zadevi. To bi po njegovem mnenju moralo drugostopenjsko sodišče ugotoviti v okviru preizkusa po uradni dolžnosti. S sklicevanjem tudi na odločbo Ustavnega sodišča opr. št. Up 39/95 izpeljuje sklep, da "temelji drugostopna sodba na relativni bistveni kršitvi določb pravdnega postopka, prvostopna sodba pa na absolutni bistveni kršitvi teh določb." V prvostopenjski sodbi je na 10. strani navedeno, v instančnem postopku pa ni prerekano, da so se stranke odpovedale obravnavanju spisa Pg 110/99 (v katerem so bile zaslišane sporne priče). To je v skladu z določbo 2. odstavka 291. člena ZPP. Bistvena kršitev določb postopka zato ni bila zagrešena niti v postopku na prvi niti na drugi stopnji.

2. Glede zmotne uporabe materialnega prava

Tožeča stranka zahteva s tožbo dvojno ugotovitev: (a) da hipoteka ne obstaja, in (b) da nima pravnega učinka proti stečajni masi tožeče stranke. Prvi del ugotovitvenega zahtevka ustreza zahtevku iz ugotovitvene tožbe na podlagi napotitvenega sklepa stečajnega senata, ker je bila hipoteka na naroku za preizkus terjatev prerekana. Drugi del pa ustreza zahtevku, s katerim se izpodbijajo pravna dejanja stečajnega dolžnika (izpodbijano dejanje ni neveljavno, le učinka nima do stečajne mase).

Glede dela zahtevka, s katerim se naj bi ugotovilo, da hipoteka ne obstaja, tožeča stranka ni navedla nobenih pravno relevantnih dejstev (npr. da hipoteka ni vpisana, da vpis temelji na neveljavni listini, da je hipoteka prenehala s poplačilom dolga ipd.). Ta del tožbenega zahtevka zato ne more biti utemeljen (ni sklepčen).

Drugi del tožbenega zahtevka, ki ustreza izpodbojnemu tožbenemu zahtevku, pa je vložen prepozno. Po določbi 1. odstavka 116. člena ZPPSL/89 se tožba za izpodbijanje pravnih dejanj lahko vloži v šestih mesecih od dneva začetka stečajnega postopka, najpozneje pa do glavnega razdelitvenega naroka. Določbo je treba razumeti tako, da se šestmesečni rok lahko skrajša, če se glavni razdelitveni narok opravi prej kot v šestih mesecih po začetku stečajnega postopka in ne morda, da se izpodbojni rok podaljša, če je glavni razdelitveni narok opravljen kasneje. Ker je bila tožba vložena v letu 1999, stečaj pa je bil nad tožečo stranko začet že v letu 1992, ni dvoma, da je bil rok za vložitev izpodbojne tožbe zamujen.

Po določbi 5. odstavka 116. člena ZPPSL/89 je bilo mogoče pravna dejanja dolžnika izpodbijati tudi z uveljavljanjem ugovora v pravdi brez časovne omejitve iz 1. odstavka istega člena (po črki zakona sicer le za upnike). Vendar pa v tej zadevi tožeča stranka ne izpodbija ločitvene pravice (hipoteke) z ugovorom. Ugovor je abstraktna oznaka za obrambno sredstvo toženca. Tožeča stranka bi zato lahko na ta način izpodbijala ločitveno pravico le tedaj, če bi bila sama tožena. V tem smislu je Vrhovno sodišče že odločilo npr. v sodbi III Ips 74/98 z dne 11.6.1998. Sodba je morala odgovoriti na vprašanje, kdaj je mogoče uveljavljati ugovor iz 4. odstavka 129.

člena ZPPSL/93, ki v bistvenem ustreza določbi 5. odstavka 116. člena ZPPSL/89. Tudi po stališču, ki je bilo zavzeto v sodbi III Ips 74/98, ugovora ni mogoče uveljavljati v tožbi.

3. Po povedanem se je izkazalo, da revident utemeljeno uveljavlja, da sta nižji sodišči zmotno uporabili materialno pravo. Revizijsko sodišče je zato na podlagi določbe 1. odstavka 380. člena ZPP reviziji ugodilo in sodbi nižjih sodišč spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo. Izrek o stroških celotnega postopka temelji na določbah 1. odstavka 154. člena, 1. odstavka 156. člena in 1. odstavka 165. člena ZPP. Pri odločanju o pravdnih stroških R. S. je bilo treba upoštevati, da gre za enega toženca in ne za štiri.

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sklep II Ips 594/2003
• Sodba II Ips 144/2007
• VSL sodba I Cp 419/2011