Sklep III Ips 13/2005

Jedro

Stranka lahko opravlja pravdna dejanja sama ali pa si v ta namen postavi pooblaščenca (načelo prostega zastopanja). Pooblaščenec zastopa stranko na podlagi pogodbe z zastopanim (notranje ali temeljno razmerje), medtem ko je samo pooblastilo, enostranska izjava volje za zastopanje, zunanji znak tega razmerja. Pooblastilo je upravičenje pooblaščenca za zastopanje, naslovljeno na tretje osebe (sodišče, nasprotno stranko), s tem da imajo pravdna dejanja pooblaščenca, opravljena v mejah pooblastila, enak pravni učinek, kot če bi jih opravila stranka sama. Če se pooblastilo nanaša na ves postopek, torej na vsa pravdna dejanja, govorimo o pravdnem pooblastilu; sicer pa je pooblastilo lahko dano tudi samo za določena pravdna dejanja. V primeru podanega pravdnega pooblastila odvetniku, lahko le-ta prenese pooblastilo na drugega odvetnika ali ga pooblasti za posamezna pravdna dejanja (substitucija). Substitut je neposredni zastopnik stranke, v imenu katere opravlja pravdna dejanja, in ne odvetnika, ki je nanj prenesel pooblastilo. Tako ima substitut pri substitucijskem pooblastilu brez omejitev vse pravice pravdnega pooblaščenca.

Stečajni upravitelj je lahko tisti, ki je glede na naravo in obseg stečajne mase strokoven in v katerega nepristranskost ni mogoče dvomiti (1. odstavek 59. člena ZPPSL/89). Stečajni postopek je namreč oblikovan tako, da bi kar najbolj varoval interes strank, predvsem upnikov. Dvom v nepristranskost stečajnega upravitelja pa lahko vzbudi že okoliščina, da je v istem stečajnem postopku zastopal stečajne upnike (člen ZPP).

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se sklep z dne 3.11.2004 spremeni tako, da se ugovoru stečajne dolžnice K. d.d. L. - v stečaju ugodi in se sklep z dne 8.10.2004 razveljavi v delu, v katerem je bil A. A., L., postavljen za novega stečajnega upravitelja, zadeva pa se v tem delu vrne stečajnemu senatu Okrožnega sodišča v Kranju v nov postopek.

Obrazložitev

Stečajni senat Okrožnega sodišča v Kranju je v stečajnem postopku nad stečajno maso E. p.o. B. s sklepom z dne 8.10.2004, opr. št. St 8/90-1866, odstavil stečajnega upravitelja B. B. in postavil novega stečajnega upravitelja A. A. Ugotovil je, da dotedanji stečajni upravitelj ni uspešno opravljal svoje dolžnosti, zato je namesto njega postavil novega stečajnega upravitelja, ki naj bi bil za to funkcijo ustrezno strokovno usposobljen. Proti navedenemu sklepu sta ugovarjala stečajna upnica K. d.d. L. - v stečaju ter odstavljeni stečajni upravitelj. Vendar pa je stečajni senat Okrožnega sodišča v Kranju s sklepom z dne 3.11.2004, opr. št. St 8/90-1899, njuna ugovora kot neutemeljena zavrnil in potrdil izpodbijani sklep.

Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije je proti dokončnemu (pravnomočnemu) sklepu stečajnega senata vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti, in sicer v delu, v katerem je bil A. A., L., postavljen za novega stečajnega upravitelja. Zahtevo je vložilo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Okrožno sodišče v Kranju (sodišče prve stopnje) naj ne bi smiselno uporabilo določbe 1. točke 70. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), s čimer naj bi zagrešilo bistveno postopkovno kršitev iz 2. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Zmotna uporaba materialnega prava pa naj bi bila v nepravilni uporabi prvega odstavka 59. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL/89; Uradni list SFRJ, št. 84/1989) ter v neuporabi tretjega odstavka 5. člena Zakona o odvetništvu (ZOdv). Zato je naslovnemu sodišču predlagalo, da oba sklepa razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Zahteva za varstvo zakonitosti je bila vročena novemu stečajnemu upravitelju (odvetniku) A. A. in upnici K. d.d. L. - v stečaju, ki sta nanjo odgovorila. Novi stečajni upravitelj je kot neutemeljene prerekal navedbe iz zahteve in predlagal, da se zavrne, medtem ko je stečajna upnica vztrajala pri razlogih iz pobude za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti.

Vrhovno sodišče je pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti na podlagi prvega odstavka 196. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL/93; Uradni list RS, št. 67/93)

uporabilo določbe ZPPSL/89.

Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

(1) Stečajni senat Okrožnega sodišča v Kranju je s sklepom z dne 8.10.2004, opr. št. St 8/90-1866, odstavil stečajnega upravitelja B. B. in postavil novega stečajnega upravitelja A. A., ki je sicer po poklicu odvetnik. Svojo odločitev je potrdil s sklepom z dne 3.11.2004, opr. št. St 8/90-1899 (tretji odstavek 58. člena ZPPSL/89). Slednjo je utemeljil s tem, da ni podan očitani razlog za izločitev novega stečajnega upravitelja, ter s tem, da novi stečajni upravitelj izpolnjuje tako pogoj strokovnosti kot pogoj nepristranskosti. Ker A. A. kot odvetnik ne zastopa več stečajnih upnikov, namreč ni več podana okoliščina, ki bi vzbujala dvom v njegovo nepristranskost.

(2) Stečajni upravitelj je lahko tisti, ki je glede na naravo in obseg stečajne mase strokoven in v katerega nepristranskost ni mogoče dvomiti (prvi odstavek 59. člena ZPPSL/89). V stečajnem postopku se namreč smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku, če s tem zakonom ni določeno drugače (12. člen ZPPSL/89).

(3) Stranka lahko opravlja pravdna dejanja sama ali pa si v ta namen postavi pooblaščenca (načelo prostega zastopanja, prvi odstavek 86. člena ZPP). Pooblaščenec zastopa stranko na podlagi pogodbe z zastopanim (notranje ali temeljno razmerje), medtem ko je samo pooblastilo, enostranska izjava volje za zastopanje, zunanji znak tega razmerja. Pooblastilo je upravičenje pooblaščenca za zastopanje, naslovljeno na tretje osebe (sodišče, nasprotno stranko), s tem da imajo pravdna dejanja pooblaščenca, opravljena v mejah pooblastila, enak pravni učinek, kot če bi jih opravila stranka sama (92. člen ZPP). Če se pooblastilo nanaša na ves postopek, torej na vsa pravdna dejanja, govorimo o pravdnem pooblastilu; sicer pa je pooblastilo lahko dano tudi samo za določena pravdna dejanja (drugi odstavek 94. člena ZPP). V primeru podanega pravdnega pooblastila odvetniku, lahko le-ta prenese pooblastilo na drugega odvetnika ali ga pooblasti za posamezna pravdna dejanja (substitucija, 4. točka prvega odstavka 95. člena ZPP). Substitut je neposredni zastopnik stranke, v imenu katere opravlja pravdna dejanja, in ne odvetnika, ki je nanj prenesel pooblastilo. Tako ima substitut pri substitucijskem pooblastilu brez omejitev vse pravice pravdnega pooblaščenca.

(4) Nedvomno je odvetnik A. A. v predmetnem stečajnem postopku nastopal kot pooblaščenec upnikov C. GmbH, G. GmbH in B. GmbH, vseh treh iz Avstrije, po pooblastilu za zastopanje (prvi odstavek 86.

člena ZPP), ki mu ga je dal odvetnik N. M. iz Beograda, in sicer za celotni stečajni postopek. To pomeni, da je imel odvetnik A. A. na podlagi substitucijskega pooblastila ne le pravico zastopanja na naroku za preizkus terjatev, temveč vse pravice pooblaščenca naštetih upnikov v stečajnem postopku pod opr. št. St 8/90.

(5) S tem v zvezi ni utemeljeno stališče Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije o zmotni uporabi tretjega odstavka 5. člena ZOdv. Navedena določba namreč ureja razmerje med zastopano stranko in njenim pooblaščencem in kot taka ne posega v procesne določbe ZPP. Lahko pa ima morebitna kršitev tretjega odstavka 5.

člena ZOdv za posledico disciplinsko odgovornost odvetnika.

(6) Utemeljeno pa je stališče Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije o zmotni uporabi prvega odstavka 59. člena ZPPSL/89.

Stečajni upravitelj je namreč organ stečajnega postopka (prvi odstavek 53. člena ZPPSL/89), saj izvršuje pravice in dolžnosti organov upravljanja dolžnika v skladu s potrebami stečajnega postopka, vodi posle dolžnika in ga zastopa (prvi in drugi odstavek 60. člena ZPPSL/89). Poleg tega pa je procesni organ sodišča, saj opravlja večino procesnih in drugih dejanj, ki so potrebna zaradi uresničitve sodnega varstva pravice upnikov do poplačila (prvi odstavek 61. člena ZPPSL/89). Glede na to, da je stečajni postopek oblikovan tako, da bi kar najbolj varoval interes strank, predvsem upnikov (glej odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije z dne 15.07.1998, opr. št. Up-104/97), ne sme biti podan dvom v nepristranskost stečajnega upravitelja (prvi odstavek 59. člena ZPPSL/89). Gre namreč za zasledovanje enakega cilja kot pri sodnikih in sodnem osebju (strokovnih sodelavcih, zapisnikarjih):

doseči nepristranskost in s tem zagotoviti neodvisnost pri odločanju v posamezni zadevi.

(7) Dvom v nepristranskost stečajnega upravitelja (odvetnika) A. A. pa vzbuja že okoliščina, da je v istem stečajnem postopku zastopal stečajne upnike, in to ne glede na to, ali je še vedno njihov pooblaščenec oziroma ali je bil njihov pooblaščenec v trenutku postavitve za stečajnega upravitelja. Za vzbuditev dvoma namreč zadostuje, da je zastopal stečajne upnike v tem (to je istem)

stečajnem postopku. Stečajni upravitelj opravlja številne naloge, od katerih sta med najpomembnejšimi izjavljanje o priznanju oziroma prerekanju prijavljenih terjatev stečajnih upnikov (prvi odstavek 125. člena ZPPSL/89) ter sestava osnutka za glavno razdelitev (8.

točka prvega odstavka 61. člena ZPPSL/89 in prvi odstavek 143. člena ZPPSL/89). Okoliščina, da je bil stečajni upravitelj pooblaščenec stečajnih upnikov, o terjatvah katerih se mora določno izjaviti in o poplačilu katerih mora sestaviti osnutek glavne razdelitve, pa nedvomno povzroča pomisleke glede njegove nepristranskosti.

(8) Kljub temu da opisana okoliščina ustreza absolutnemu izločitvenemu razlogu iz 1. točke 70. člena ZPP, pa ni moč pritrditi stališču Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije, da postavitev (odvetnika) A. A. za stečajnega upravitelja predstavlja bistveno postopkovno kršitev iz 2. točke drugega odstavka 339. člena ZPP). Do te postopkovne kršitve bi namreč lahko prišlo v zvezi z določenimi procesnimi dejanji stečajnega upravitelja. Vendar pa predmet presoje po vloženi zahtevi za varstvo zakonitosti ni morebitno takšno procesno dejanje stečajnega upravitelja, temveč sklep stečajnega senata.

(9) Z opisanim ravnanjem - določitvijo (odvetnika) A. A. za stečajnega upravitelja je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo (prvi odstavek 59. člena ZPPSL/89). Vrhovno sodišče je zato zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo in ob pravilni uporabi navedene določbe izpodbijani sklep spremenilo tako, da je ugovoru stečajne dolžnice K. d.d. L. - v stečaju ugodilo in razveljavilo sklep o postavitvi (odvetnika) A. A. za stečajnega upravitelja, zadevo pa v tem delu vrnilo v nov postopek (drugi odstavek 391. člena v zvezi s prvim odstavkom 380. člena ZPP), v katerem naj stečajni senat Okrožnega sodišča v Kranju določi strokovnega in nepristranskega izvedenca.

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sklep II Ips 3/2011
• Sklep III Ips 59/2005
• Sklep X Ips 356/2010