Sodba III Ips 2/2004

Jedro

Tožena stranka je z izjavo (dopisom) priznala učinke sklenjene prodajne pogodbe, ne glede na pogoj o predložitvi bančne garancije. Prevzela pa je tudi blago, ki ji ga je dobavil prodajalec, kar oboje kaže, da se je na konkludenten način odrekla dogovorjenemu odložnemu pogoju oziroma da je prodajna pogodba začela veljati.

Ker pa je kupnino kljub obvestilu o pogodbenemu odstopu terjatve poravnala prvotnemu upniku (odstopniku), se glede na drugi odstavek 438. člena takrat veljavnega Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) ni oprostila obveznosti poravnati kupnino novi upnici (prevzemnici). Ni namreč šlo za odstop bodoče terjatve, saj je tožeča stranka terjatev pridobila pred začetkom stečajnega postopka nad prodajalcem.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Ljubljani (sodišče prve stopnje) je z uvodoma navedeno sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke na plačilo 8,139.957,00 SIT (1. točka izreka) in na povrnitev 267.905,00 SIT pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14.6.2001 do plačila (3. točka izreka). Višje sodišče v Ljubljani (sodišče druge stopnje) pa je z uvodoma navedeno sodbo zavrnilo pritožbo tožene stranke ter sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem (ugodilnem in stroškovnem delu) potrdilo (prvi odstavek izreka). Pri tem je toženi stranki naložilo povrnitev 81.399,00 SIT pritožbenih stroškov tožeče stranke (drugi odstavek izreka).

Tožena stranka je proti sodbi sodišča druge stopnje vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Prvenstveno je predlagala spremembo izpodbijane sodbe z zavrnitvijo tožbenega zahtevka, podredno pa razveljavitev sodb nižjih sodišč z vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožeči stranki, vendar slednja nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

(1) Povzetek bistvenih dejanskih ugotovitev nižjih sodišč:

O. d.o.o. iz O. (prodajalec) in tožena stranka (kupec) sta dne 16.11.1998 sklenila prodajno pogodbo št... (priloga A3), v kateri sta se med drugim dogovorila, da "je pogodba sklenjena z dnem podpisa obeh pogodbenih strank in (da) začne veljati z dnem predložitve bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti" (15. člen).

Prodajalec je svojo terjatev iz navedene prodajne pogodbe dne 29.1.1999 s cesijsko pogodbo (priloga A4) odstopil tožeči stranki.

Prodajalec je blago (obutev) v vrednosti 8,139.957,00 SIT dobavil toženi stranki dne 23.2.1999, kot to izhaja iz dobavnice št. 15/99 (priloga A11).

Okrožno sodišče na Ptuju je nad prodajalcem dne 8.3.1999 začelo stečajni postopek (pod opr. št. St 1/99), kot to izhaja iz podatkov sodnega registra in objave v Uradnem listu RS, št. 16/1999.

Tožena stranka je dobavljeno blago dne 5.5.1999 plačala prodajalcu (odstopniku) in ne tožeči stranki (prevzemnici), čeprav je bila z odstopom terjatve seznanjena, kot to izhaja iz njenega dopisa z dne 29.1.1999 (priloga A6).

(2) Povzetek nosilnih razlogov sodb nižjih sodišč:

Tožena stranka je z izjavo (dopisom) z dne 29.1.1999 (priloga A6) priznala učinke sklenjene prodajne pogodbe, ne glede na pogoj o predložitvi bančne garancije. Prevzela pa je tudi blago, ki ji ga je dobavil prodajalec, kar oboje kaže, da se je na konkludenten način odrekla dogovorjenemu odložnemu pogoju oziroma da je prodajna pogodba začela veljati.

Ker pa je kupnino kljub obvestilu o pogodbenemu odstopu terjatve poravnala prvotnemu upniku (odstopniku), se glede na drugi odstavek 438. člena takrat veljavnega Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) ni oprostila obveznosti poravnati kupnino novi upnici (prevzemnici). Ni namreč šlo za odstop bodoče terjatve, saj je tožeča stranka terjatev pridobila pred začetkom stečajnega postopka nad prodajalcem.

(3) Tožena stranka (revidentka) je navedla, da prodajna pogodba kljub podpisu ni postala veljavna, ker (zaradi začetka stečajnega postopka nad prodajalcem) ni bila predložena bančna garancija (iz njenega 15. člena). Vendar pa je po oceni revizijskega sodišča materialnopravni zaključek o odpovedi dogovorjenemu odložnemu pogoju, glede na dejansko stanje, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, preizkusilo pa sodišče druge stopnje, pravilen. Upoštevano ravnanje je bilo namreč takšno, da je bilo iz njega mogoče (dovolj) zanesljivo sklepati, da je obstajala volja tožene stranke, da začne sklenjena prodajna pogodba, ne glede na nepredložitev bančne garancije (za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti), učinkovati.

(4) Revidentka je nadalje navedla, da prevzem blaga ni mogel povzročiti (objektivne) veljavnosti prodajne pogodbe, ker je bil prodajalec (odstopnik terjatve) ob prevzemu blaga že v stečaju.

Vendar pa gre pri zatrjevanju tega dejstva in pri sklicevanju na dopis prodajalca z dne 5.5.1999 (priloga B3) glede na tretji odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) za nedovoljeno izpodbijanje (drugače) ugotovljenega dejanskega stanja (glej 1. točko predmetne obrazložitve).

(5) Revidentka je tudi navedla, da je bil dopis prodajalca z dne 5.5.1999 (priloga B3), v katerem je navedel, da "dejansko ta (prodajna) pogodba nikoli ni začela veljati", odločilni vzrok (razlog), da je prevzeto blago plačala prodajalcu in ne tožeči stranki. Vendar pa gre pri tem za uveljavljanje nedovoljene (dejanske) novote. Tožena stranka je namreč dopis predložila že na naroku (za glavno obravnavo) dne 14.6.2001, vendar ni navedla v dokaz katerega dejstva, medtem ko se je v pritožbi nanj sklicevala le v zvezi z zatrjevano neveljavnostjo prodajne pogodbe. Sicer pa razlog, iz katerega je tožena stranka izvršila plačilo prodajalcu, na samo plačilo (na dejstvo plačila) ne vpliva. Tako tudi ne razlog, ki naj bi "izhajal iz razmerij med strankama, ki iz pogodbe niso razvidna".

(6) Revidentka je končno navedla, da se sodišči (druge in prve stopnje) nista opredelili do dejstva, da je blago prodajalcu (v stečaju) že poravnala in da zato ni podlage, da bi ga poravnala še enkrat (tokrat tožeči stranki). S tem je revidentka kot revizijski razlog smiselno uveljavljala bistveno postopkovno kršitev iz 14.

točke drugega odstavka 339. člena (v zvezi z 1. točko prvega odstavka 370. člena) ZPP, vendar neutemeljeno, saj so razlogi za uporabo drugega odstavka 438. člena ZOR vsebovani na koncu drugega odstavka obrazložitve na 3. strani sodbe sodišča druge stopnje (in na koncu prvega odstavka obrazložitve na 4. strani sodbe sodišča prve stopnje).

(7) S tem je revizijsko sodišče odgovorilo na revizijske navedbe odločilnega pomena. Ker so se te izkazale za neutemeljene, pa je revizijo v skladu s 378. členom ZPP zavrnilo.

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sodba III Ips 55/94
• Sodba III Ips 69/2003
• Sodba II Ips 662/2003