<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

Sklep G 14/2004

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2005:G.14.2004
Evidenčna številka:VS40766
Datum odločbe:07.01.2005
Področje:PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV - UPRAVNI SPOR
Institut:izdaja novih delnic - presečni dan - aktivna legitimacija (KDD) - pravica do sodnega varstva - dejanski oziroma pravni interes

Jedro

V posebnem upravnem postopku ni odločalo o pravici ali pravni koristi KDD, temveč upravičencev do udeležbe pri povečanju osnovnega kapitala iz sredstev izdajateljice. Zato KDD ne more biti stranka v postopku sodnega varstva niti imeti položaj stranke.

Organ prve stopnje z odločitvijo o ugovoru ne more priti v negotov (svoj) pravni položaj, saj je v stvari sam odločil (izdal odločbo). Organ prve stopnje ni upravičen sprožiti upravnega spora proti odločbi organa druge stopnje, s katero je bilo odločeno o ugovoru proti njegovi odločbi.

Tisti, ki zasleduje kakšno svojo materialno (ali moralno) korist, zaradi katere je zainteresiran, kako se bo končal konkreten postopek sodnega varstva, le dejanski interesent, ne more pa biti stranka v tem postopku.

Za izpolnitev procesne predpostavke dopustnosti tožbe ne zadošča ekonomski, hipotetični ali drugi dejanski interes. Zato bi varstvo pravic ali pravnih koristi lahko zahtevala le tista tožnica, ki bi izkazala pravno razmerje do stvari (izdaje novih delnic zaradi povečanja osnovnega kapitala izdajateljice iz sredstev družbe), ki je predmet konkretnega postopka sodnega varstva. To razmerje pa ureja materialni predpis (ZNVP), iz katerega je razvidno, kdo (zakoniti imetniki pravic iz nematerializiranih vrednostnih papirjev) ima pravico oziroma pravno korist v stvari, o kateri se odloča v postopku sodnega varstva.

Pravica do sodnega varstva ni splošna in ne pripada vsakomur, ampak je, nasprotno, odvisna od določenih, točno individualiziranih okoliščin, ki so predpostavke tožbe oziroma pravice do tožbe.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

Skupščina izdajateljice A. posebne investicijske družbe d.d., M. je dne 10.8.2004 sprejela sklep (št. 3), da so do udeležbe pri povečanju osnovnega kapitala iz sredstev družbe upravičeni delničarji, ki so dva delovna dneva po skupščini (to je dne 12.8.2004) vpisani v delniško knjigo v centralnem registru nematerializiranih (vrednostnih) papirjev pri KDD - Centralni klirinško depotni družbi delniški družbi Ljubljana.

KDD - Centralna klirinško depotna družba delniška družba (organ prve stopnje v posebnem upravnem postopku) je z odločbo z dne 9.9.2004, št..., med drugim odločila, da se dodatne delnice z oznako ...

vpišejo na račune tistih imetnikov, ki bodo po stanju v centralnem registru ob časovnem trenutku zaprtja informacijskega sistema vodenja računov nematerializiranih vrednostnih papirjev na dan 9.9.2004 imetniki delnic z oznako ..., in sicer tako, da se vpiše dodatno število teh delnic v razmerju ena (1) nova delnica za vsako eno delnico, ki je že vpisana na računu imetnika (2. točka izreka).

KDD - Centralna klirinško depotna družba delniška družba (KDD d.d.) je svojo odločbo utemeljila s tem, da "je presečni dan za izdajo novih delnic na podlagi povečanja osnovnega kapitala iz sredstev družbe, če so te izdane kot nematerializirani vrednostni papirji, vedno dan, ko klirinško depotna družba opravi izdajo novih delnic oziroma, dosledneje, časovni trenutek ob koncu delovanja informacijskega sistema CRVP (to je trenutek, po katerem na ta dan ni več mogoče izvesti nobenega naloga za prenos nematerializiranih vrednostnih papirjev) na dan pred dnem (začetkom dneva), ko klirinško depotna družba nove delnice vpiše v centralni register in v dobro računov imetnikov".

Agencija za trg vrednostnih papirjev (organ druge stopnje v posebnem upravnem postopku) pa je z odločbo z dne 8.10.2004, opr. št..., ugodila ugovoru izdajateljice in 2. točko izreka odločbe KDD d.d. spremenila tako, da je kot presečni dan (namesto dne 9.9.2004)

določila dan 12.8.2004.

Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je svojo odločbo utemeljila s tem, da "določbe ZNVP (Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih) ne pooblaščajo KDD, da določi (nov, drug)

presečni dan", oziroma s tem, da "KDD ne more nadomestiti volje delničarjev izdajateljice, ki izhaja iz dne 10.8.2004 sprejetega sklepa skupščine o povečanju osnovnega kapitala iz sredstev družbe, oziroma s sklepom skupščine izdajateljice določenega presečnega dne". Tožeča stranka je v postopku sodnega varstva s tožbo v upravnem sporu zahtevala odpravo odločbe ATVP, s tem da naj bi Vrhovno sodišče v zadevi samo odločilo in zavrnilo ugovor izdajateljice (proti 2. točki izreka odločbe KDD d.d.). Svoj zahtevek je utemeljevala s tem, da je "kadar izdajateljica ne določi kasnejšega presečnega dne, presečni dan za izdajo novih delnic na podlagi povečanja osnovnega kapitala iz sredstev družbe dan odločbe klirinško depotne družbe o izdaji delnic".

Tožba je bila vročena Državnemu pravobranilstvu Republike Slovenije, ki ni prijavilo udeležbe v postopku kot zastopnik javnega interesa, in toženi stranki, ki je nanjo odgovorila. V odgovoru (redna št. 8) je vztrajala pri razlogih izpodbijane odločbe, hkrati pa je ugovarjala pomanjkanju pravnega interesa na strani tožeče stranke za vložitev predmetne tožbe.

Stranki sta svoja pravna naziranja dodatno pojasnili v pripravljalnih vlogah (redni št. 12 in 14), medtem ko je izdajateljica zaprosila za vpogled predmetnega spisa (redna št. 10).

Tožba ni dovoljena.

(1) Prva tožnica je pravni interes za vložitev tožbe (ki ga je Vrhovno sodišče presojalo na podlagi navedb v tožbi in njeni pripravljalni vlogi) utemeljevala s tem, da naj bi izpodbijana odločba, če bi postala pravnomočna, v morebitnem (pravdnem) postopku o njeni odškodninski odgovornosti (po prvem odstavku 34. člena ZNVP) imela značilnost pravnomočno razsojene stvari o njeni obveznosti povrniti škodo osebam, ki so bile imetnice delnic izdajateljice na dan 12.8.2004, ne pa več na dan 10.9.2004.

(2) Vendar pa navedena utemeljitev ni pravilna, saj se v posebnem upravnem postopku ni odločalo o pravici ali pravni koristi KDD d.d., temveč upravičencev do udeležbe pri povečanju osnovnega kapitala iz sredstev izdajateljice. Zato prva tožnica ne more biti stranka v postopku sodnega varstva (prvi odstavek 18. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) v zvezi z drugim odstavkom 324. člena Zakona o trgu vrednostnih papirjev (ZTVP-1)) niti imeti položaj stranke (prvi odstavek 20. člena ZUS v zvezi z drugim odstavkom 324. člena ZTVP-1).

(3) Sicer pa se je v zvezi s pojmovanjem stranke (v upravnem sporu) tudi v sodni praksi uveljavilo stališče, da organ prve stopnje z odločitvijo o pritožbi (v konkretnem primeru: o ugovoru) ne more priti v negotov (svoj) pravni položaj, saj je v stvari sam odločil (izdal odločbo); da organ prve stopnje ni upravičen sprožiti upravnega spora proti odločbi organa druge stopnje, s katero je bilo odločeno o pritožbi (v konkretnem primeru: o ugovoru) proti njegovi odločbi. Glej na primer odločbe VS SRS, U I 550/76 z dne 19.7.1977, U 324/85-2 z dne 17.7.1985 in U 477/86-2 z dne 18.9.1986 (vse objavljene v knjigi dr. Boža Grafenauerja: "Osnove upravnega postopka in upravnega spora", GV Založba, Ljubljana 2001, str. 247, opomba 128), ter odločbi VS RS, sodbo U 220/93-6 z dne 13.4.1994 in sklep G 6/96 z dne 8.1 1997.

(4) Prva tožnica se je s tem v zvezi sklicevala na sodbo VS RS, G 10/2002 z dne 25.3.2003, vendar neutemeljeno, saj gre v navedeni zadevi za drugo (pravno) situacijo, za vprašanje, kdo je lahko stranka v postopku izdaje dovoljenja za ponudbo za odkup delnic (na katerega daje odgovor prvi odstavek 378. člena ZTVP-1), ki pa tudi ni primerljiva, saj v predmetnem postopku ne gre za vprašanje, kdo je lahko stranka v posebnem upravnem postopku (ki se vodi po določbah ZTVP-1), ampak, kdo je lahko stranka v postopku sodnega varstva (ki se vodi po določbah 324.- 332. člena ZTVP-1 oziroma podredno (smiselno) po določbah ZUS).

(5) Zato tudi ni utemeljeno sklicevanje prve tožnice na posebnosti postopka sodnega varstva. Kljub posebnemu sodnemu varstvu, kakor ga ureja ZTVP-1, mora biti namreč v postopku sodnega varstva izpolnjen pogoj procesne narave, da je tožba dopustna, da lahko sodišče v sporu meritorno odloča. Odločitev o pravici do tožbe je torej odvisna izključno od procesnih razlogov.

(6) Druga - peta tožnica so pravni interes za vložitev tožbe (ki ga je Vrhovno sodišče presojalo na podlagi navedb v tožbi in v njihovi pripravljalni vlogi) utemeljevale s tem, da naj bi odločba ATVP posegla v njihove pravice, in sicer zato, ker so na podlagi odločbe KDD d.d. pridobile nove delnice iz naslova povečanja osnovnega kapitala izdajateljice iz sredstev družbe, medtem ko na podlagi izpodbijane odločbe pravico do teh (novih) delnic izgubijo.

(7) Vendar pa navedena utemeljitev ni pravilna. Druga - peta tožnica namreč niso izkazale pravnega interesa (da bi izpodbijana odločba neposredno in konkretno posegala v njihove pravice oziroma njihov pravni položaj). Izkazale so le dejanski interes na (nespremenjeni) odločbi KDD d.d., na podlagi katere bi bile upravičene do izdaje nematerializiranih vrednostnih papirjev. Vendar pa je tisti, ki zasleduje kakšno svojo materialno (ali moralno) korist, zaradi katere je zainteresiran, kako se bo končal konkreten postopek sodnega varstva, le dejanski interesent, ne more pa biti stranka v tem postopku.

(8) Za izpolnitev procesne predpostavke dopustnosti tožbe ne zadošča ekonomski, hipotetični ali drugi dejanski interes. Zato bi varstvo pravic ali pravnih koristi lahko zahtevala le tista tožnica, ki bi izkazala pravno razmerje do stvari (izdaje novih delnic zaradi povečanja osnovnega kapitala izdajateljice iz sredstev družbe), ki je predmet konkretnega postopka sodnega varstva. To razmerje pa ureja materialni predpis (ZNVP), iz katerega je razvidno, kdo ima pravico oziroma pravno korist v stvari, o kateri se odloča v postopku sodnega varstva. Namreč zakoniti imetniki pravic iz nematerializiranih vrednostnih papirjev (prvi odstavek 16. člena ZNVP).

(9) V skladu s sklepom št. 3 skupščine izdajateljice z dne 10.8.2004 pa so konkretnem primeru zakoniti imetniki pravic osebe, v korist katerih so bili nematerializirani vrednostni papirji vpisani v centralnem registru (drugi odstavek 16. člena ZNVP) na dan 12.8.2004. Izdajateljica je namreč glede na to, da se prenos vrednostnih papirjev na računih KDD ter v centralnem registru opravi s preknjiženjem (vrednostnega papirja z računa člana KDD in hkrati prodajalca vrednostnega papirja na račun vrednostnih papirjev člana KDD in hkrati kupca vrednostnega papirja) na dan izpolnitve posla (prvi odstavek 64. člena Pravil poslovanja prve tožnice (Uradni list RS, št. 72/2002 - prečiščeno besedilo)), kar je dva delovna dneva po sklenitvi posla na organiziranem trgu vrednostnih papirjev (drugi odstavek 64. člena navedenih Pravil poslovanja), sklenila, da so do udeležbe pri povečanju osnovnega kapitala iz sredstev družbe upravičeni delničarji, ki so dva delovna dneva po skupščini vpisani v delniško knjigo v centralnem registru nematerializiranih (vrednostnih) papirjev pri KDD d.d., o čemer je sicer poročala v skladu s 66. členom ZTVP-1.

(10) To pomeni, da izpodbijana odločba ni posegla v pravni položaj druge - pete tožnice, ki naj bi po lastnih navedbah (glej drugi odstavek na 4. strani tožbe, pod točko 2) delnice pridobile dne 13.8.2004 oziroma kasneje (čeprav je morebiti posegla v njihov dejanski položaj), in to ne glede na to, ali so delnice pridobile na podlagi poslov sklenjenih na organiziranem trgu (tretji in četrti odstavek 16. člena ZNVP) ali zunaj njega.

(11) Zato je Vrhovno sodišče ob uporabi 4. točke prvega odstavka 34. člena ZUS tožbo s sklepom zavrglo, ne da bi jo izdajateljici pred tem poslalo v odgovor (prvi odstavek 36. člena ZUS).

(12) Takšna odločitev je tudi v skladu z 22. členom (pravico do enakega varstva pravic) in 23. členom Ustave (pravico do sodnega varstva), ki določata, da je vsakomur (v upravnem postopku tudi tretjemu) zagotovljeno enako sodno varstvo njegovih pravic. To temeljno procesno predpostavko urejata prvi odstavek 18. člena in prvi odstavek 20. člena (oziroma na splošno prvi odstavek 4. člena) ZUS, čigar določbe se v skladu z drugim odstavkom 324. člena ZTVP-1 podredno (smiselno) uporabljajo v postopku sodnega varstva proti odločbam ATVP. Tako pravica do sodnega varstva ni splošna in ne pripada vsakomur, ampak je, nasprotno, odvisna od določenih, točno individualiziranih okoliščin, ki so predpostavke tožbe oziroma pravice do tožbe (primerjaj razloge sklepa US, Up-165/03 z dne 20.9.2004).


Zveza:

ZNVP člen 16, 16/1.ZTVP-1 člen 324, 324/1. ZUS člen 4, 4/1, 18, 18/1, 20, 20/1.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0zMTY1Mw==