<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

Sodba III Ips 102/2003

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2004:III.IPS.102.2003
Evidenčna številka:VS40752
Datum odločbe:09.11.2004
Področje:LASTNINJENJE
Institut:lastninsko preoblikovanje podjetij - oškodovanje družbenega premoženja - aktivna legitimacija družbenega pravobranilca

Jedro

V 1. in 8. člena ZDruP je sicer določeno, da ima družbeni pravobranilec v zvezi z varstvom družbene lastnine pooblastila po ZLPP (tako je po drugem odstavku njegovega 50. člena pooblaščen začeti ustrezen postopek pred sodiščem), vendar pa so mu ta pooblastila prenehala z uveljavitvijo ZZLPPO.

Družbeni pravobranilec je ohranil tožbeno upravičenje le v postopkih, ki so z dnem uveljavitve ZZLPPO (dne 1.5.1998) že bili v teku, in glede podjetij, ki ob vložitvi tožbe še niso bila olastninjena. Potem ko so olastninjena (ko ima družbena lastnina titularja) namreč ni več razloga za izjemno ureditev, po kateri ima družbeni pravobranilec z zakonom posebej priznano tožbeno pravico za varstvo pravic tretjih (javne koristi).

Potem ko je olastninjena, ima zaradi varstva svojih pravic tožbeno pravico olastninjena družba, katero pa lahko v njenem imenu uveljavlja vsak delničar oziroma družbenik.

Izrek

1. Revizija se zavrne. 2. Tožeča stranka sama krije revizijske stroške.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Ljubljani (sodišče prve stopnje) je zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev ničnosti 3. člena Sporazuma z dne 24.3.1994, sklenjenega med prvo in drugo toženko, in izjave prve toženke z dne 28.3.1994, podpisane s strani prve toženke kot dolžnice in druge toženke kot upnice, ter na plačilo druge toženke prvi toženki zneska 6,775.602,20 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16.5.1994 dalje (1. točka sodbenega izreka). Pri tem je tožeči stranki naložilo, da prvi toženki povrne 33.878,00 SIT pravdnih stroškov (2. točka sodbenega izreka), drugi toženki pa 290.683,00 SIT pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21.11.2002 do plačila (3. točka sodbenega izreka).

Tožeča stranka se je proti sodbi sodišča prve stopnje pritožila, vendar pa je Višje sodišče v Ljubljani (sodišče druge stopnje) njeno pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (prvi odstavek sodbenega izreka), pri čemer je sklenilo, da tožeča stranka sama krije pritožbene stroške (drugi odstavek sodbenega izreka).

Tožeča stranka je proti sodbi sodišča druge stopnje vložila revizijo, v kateri je obširno utemeljevala svojo aktivno legitimacijo. Sicer pa je uveljavljala revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava (določb Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (ZLPP), Zakona o privatizaciji pravnih oseb v lasti Sklada Republike Slovenije za razvoj in obveznostih Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo (ZPPOLS), Zakona o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe (ZZLPPO) ter Zakona o družbenem pravobranilcu Republike Slovenije (ZDruP)) in bistvene postopkovne kršitve iz (14. točke) drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

Predlagala pa je spremembo sodb sodišč druge in prve stopnje z ugoditvijo tožbenemu zahtevku oziroma (podrejeno) njuno razveljavitev z vrnitvijo zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje. Pri tem je priglasila revizijske stroške.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki pa nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

(1) Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno pojasnili vsebino določb ZLPP, ZPPOLS in ZZLPPO, ki urejajo vprašanje legitimacije družbenega pravobranilca za vložitev tožbe (z dne 28.3.2002) zaradi oškodovanja družbene lastnine, ki ga je Agencija Republike Slovenije za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij ugotovila v revizijskem poročilu z dne 17.12.2001, št... (priloga A2). Revizijsko sodišče s to razlago soglaša, zato je ne ponavlja.

(2) V zvezi z določbami 1. in 8. člena ZDruP, na katere se je tožeča stranka tudi sklicevala v reviziji, pa Vrhovno sodišče dodaja, da je v njih sicer določeno, da ima družbeni pravobranilec v zvezi z varstvom družbene lastnine pooblastila po ZLPP (tako je po drugem odstavku njegovega 50. člena pooblaščen začeti ustrezen postopek pred sodiščem), vendar pa so mu ta pooblastila prenehala z uveljavitvijo ZZLPPO (prim. razloge sklepa Ustavnega sodišča z dne 17.2.2004, št. Up-153/03-13, s katerim je le-to zavrnilo sprejem ustavne pritožbe tožeče stranke proti sodbi Vrhovnega sodišča z dne 29.11.2002, opr. št. III Ips 49/2002).

(3) Sicer pa gre pri sklicevanju na Zakon o spremembah in dopolnitvah (Uradni list RS, št. 58/95) Zakona o Agenciji Republike Slovenije za revidiranje lastninskih preoblikovanj podjetij in o Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje (ZAPPNI), na drugi odstavek 50. člena ZLPP, na 25.e člen in 25.m člen ZPPOLS ter na prehodno določbo drugega odstavka 65. člena ZZLPPO za razloge, ki jih je tožeča stranka uveljavljala tudi v drugih zadevah in na katere je Vrhovno sodišče že odgovorilo v svojih odločbah (sodbi z dne 6.12.2001, opr. št. III Ips 98/2001; sodbi in sklepu z dne 29.11.2002, opr. št. III Ips 49/2002; sklepu z dne 18.9.2003, opr. št. III Ips 9/2003; predvsem sklepu z dne 7.9.2004, opr. št. III Ips 51/2004). Zato revizijsko sodišče teh odgovorov ne ponavlja.

(4) Tožeča stranka se je v reviziji posebej sklicevala na naslednje odločbe Vrhovnega sodišča: sodbo z dne 6.12.2001, opr. št. III Ips 98/2001; sodbo z dne 24.1.2002, opr. št. I Ips 287/2001; in sklep z dne 4.6.1998, opr. št. III Ips 43/98; vendar pa njena pravna razlaga, ki jo je ob tem ponudila, glede na ugotovljeno dejansko stanje (da je bilo lastninsko preoblikovanje prve tožene stranke v sodni register vpisano dne 18.12.1996, medtem ko je tožeča stranka tožbo na odpravo oškodovanja družbene lastnine vložila dne 28.3.2002), na katerega je revizijsko sodišče vezano, ne omogoča odstopa od uveljavljene sodne prakse, po kateri je družbeni pravobranilec ohranil tožbeno upravičenje le v postopkih, ki so z dnem uveljavitve ZZLPPO (dne 1.5.1998) že bili v teku, in glede podjetij, ki ob vložitvi tožbe še niso bila olastninjena. Potem ko so olastninjena (ko ima družbena lastnina titularja) namreč ni več razloga za izjemno ureditev, po kateri ima družbeni pravobranilec z zakonom posebej priznano tožbeno pravico za varstvo pravic tretjih (javne koristi).

(5) S tem je revizijsko sodišče odgovorilo na posebne revizijske navedbe. V ostalem namreč sprejema pravne zaključke sodišča druge stopnje in sledi uveljavljeni sodni praksi v tovrstnih sporih (ki vsebuje tudi odgovore na revizijske navedbe, ki so bile odločilnega pomena v tem sporu).

(6) Tožeča stranka je poleg revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava uveljavljala tudi revizijski razlog postopkovne kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena (v zvezi s prvo točko prvega odstavka 370. člena) ZPP. Vendar pa gre pri zatrjevani nejasnosti oziroma neskladnosti razlogov vsebinsko za (nedovoljeno) navajanje novih dejstev v zvezi s tožbo, pri samih razlogih (iz tretjega odstavka obrazložitve na 3. strani drugostopenjske sodbe) pa za pojasnilo, ne pa za razloge o odločilnih dejstvih, da bi morebitna kršitev bila upoštevna. Odločilno je namreč, da ima zaradi varstva svojih pravic tožbeno pravico olastninjena družba, katero pa lahko v njenem imenu uveljavlja vsak delničar oziroma družbenik.

(7) Ker torej nista podana uveljavljana revizijska razloga, je revizijsko sodišče revizijo tožeče stranke na podlagi 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo (1. točka izreka).

(8) Ker tožeča stranka z revizijo ni uspela, na podlagi prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP sama krije revizijske stroške (2. točka izreka).


Zveza:

ZDruP člen 1, 8.ZLPP člen 50, 50/2.ZPPOLS člen 25, 25e, 25m.ZZLPPO člen 65, 65/2.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0zMTYzOQ==