<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

Sklep III Ips 37/2004

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2004:III.IPS.37.2004
Evidenčna številka:VS40751
Datum odločbe:26.10.2004
Področje:STEČAJNO PRAVO
Institut:zahteva za varstvo zakonitosti - pravica do ločenega poplačila - ločitvena pravica in obresti - razdelitev posebne (ločene) stečajne mase
Objava v zbirki VSRS:GZ 2002/2004

Jedro

Začetek stečajnega postopka vpliva na višino terjatve, ki je zavarovana z ločitveno pravico, saj z začetkom stečajnega postopka ločitvena pravica preneha veljati glede obresti, ki do dneva začetka stečajnega postopka še niso zapadle.

Ločitveni upnik se poplača iz posbne (ločene) stečajne mase. O njegovem poplačilu odloči stečajni senat s sklepom o razdelitvi posebne (ločene) stečajne mase, ob smiselni uporabi določb o sklepu o glavni razdelitvi (163. člen ZPPSL). Tako se iz posebne (ločene) stečajne mase pred poplačilom ločitvenih upnikov poravnajo stroški prodaje premoženja, ki je bilo predmet ločitvenih pravic. Če pa posebna stečajna masa zadošča za poplačilo stroškov prodaje ločenega premoženja in za celotno poplačilo vseh ločitvenih upnikov, ni pravne podlage za ugotavljanje odstotka stroškov prodaje premoženja posebne stečajne mase, ki odpade na posameznega ločitvenega upnika; s tem pa tudi ne za zmanjšano poplačilo njihovih terjatev.

Izrek

1. Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne v delu, v katerem je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbi in sklep sodišča prve stopnje v 3. točki drugega odstavka 5. točke izreka spremenilo tako, da je sklenilo, da se H. d.o.o D. iz posebne razdelitvene mase poplača tudi za "pp" od 18,291.208,80 SIT, ter v delu, v katerem je sodišče druge stopnje zavrnilo pritožbo in sklep sodišča prve stopnje v 8. točki izreka potrdilo.

2. Zahtevi za varstvo zakonitosti se v preostalem delu ugodi ter se sklep sodišča druge stopnje v drugem odstavku izreka spremeni tako, da se pritožbi ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v tretji alinei 4. točke izreka razveljavi.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu (sodišče prve stopnje) je s sklepom stečajnega senata z dne 20.12.2002, opr. št. St 19/2000-192, opravilo razdelitev posebne (ločene) stečajne mase. Z njim je med drugim ugotovilo, da posebna stečajna masa znaša 81,122.000,00 SIT (3. točka izreka); da višina stroškov prodaje premoženja, ki se poravnajo iz posebne stečajne mase, znaša 3,304.619,80 SIT (4. točka izreka), pri česar odpade na upnika H. d.o.o. D. 1,838.360,00 SIT oziroma 55,63 % (tretja alinea 4. točke izreka); da višina ugotovljene terjatve ločitvenega upnika H. d.o.o. D. znaša 18,291.208,84 (oziroma 18,291.208,80) SIT s pp (3. točka prvega odstavka 5. točke izreka) in da se poplača iz posebne razdelitvene mase, ki po odbitku stroškov iz 4. točke izreka znaša 77,817.380,20 SIT, v višini 16,452.848,80 SIT (3. točka drugega odstavka 5. točke izreka); da gre ostanek posebne stečajne mase v višini 48,241.875,20 SIT v splošno razdelitveno maso (7. točka izreka); da se ločitveni upnici (S. d.d. L. in Z. d.d. M.) poplačata iz splošne razdelitvene mase hkrati z drugimi nezavarovanimi terjatvami (8. točka izreka), in sicer prva s preostankom ugotovljene terjatve v višini 19,205.040,35 SIT s pp (1. točka 8. točke izreka), druga pa s celotno ugotovljeno terjatvijo v višini 6,287.945,90 SIT s pp (2. točka 8. točke izreka).

Ločitveni upnik H. d.o.o. D. se je proti navedenemu sklepu pritožil. Izpodbijal ga je v tretji alinei 4. točke izreka; v 3. točki drugega odstavka 5. točke izreka (kolikor iz posebne razdelitvene mase ni bil poplačan v presežku nad 16,452.848,80 SIT, to je za znesek razlike 1,838.360,00 SIT do celotne priznane glavnice in za 15,390.316,68 SIT zakonskih zamudnih obresti od uvedbe (pravilno: začetka) stečaja do poplačila; v 7. točki izreka (v toliko, da gre v splošno stečajno maso le tisti znesek, ki bo ostal po njegovem dodatnem poplačilu); podredno pa v 8. točki izreka (v toliko, da se iz splošne razdelitvene mase poplača tudi njegova terjatev za 15,390.316,68 SIT zakonskih zamudnih obresti (obračunanih od 18,291.208,84 SIT od 15.3.2000 do 20.12.2002), če ta terjatev ne bi bila poplačana ločeno).

Višje sodišče v Mariboru (sodišče druge stopnje) je s sklepom z dne 10.4.2003, opr. št. I Cpg 3/2003-3, pritožbi delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v 3. točki drugega odstavka 5. točke izreka spremenilo tako, da se ločitveni upnik H. d.o.o. D. iz posebne razdelitvene mase poplača v znesku 18,291.208,80 (16,452.848,80 + 1,838.360,00) SIT s pp (prva alinea prvega odstavka izreka), medtem ko je sklep sodišča prve stopnje v 7. točki izreka razveljavilo in zadevo v tem delu vrnilo istemu sodišču v ponovno odločanje (druga alinea prvega odstavka izreka). V preostalem delu pa je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (drugi odstavek izreka). Pri tem je sklenilo, da pritožnik sam krije stroške pritožbe (tretji odstavek izreka).

Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku (s sklepom z dne 21.5.2003, opr. št. St 19/2000-206) odločilo, da gre v splošno razdelitveno maso ostanek posebne stečajne mase v višini 46,403.515,20 (48,241.875,20 - 1,838.360,00) SIT, vendar pa je ločitveni upnik H. d.o.o. D. proti navedenemu sklepu vložil pritožbo (o kateri sodišče druge stopnje še ni odločilo).

Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije (VDT RS) pa je vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti (ZVZ), s katero je izpodbijalo sklep sodišča druge stopnje v delu, v katerem je ugodilo pritožbi ločitvenega upnika H. d.o.o D. in sklep sodišča prve stopnje v 3. točki drugega odstavka 5. točke izreka spremenilo tako, da je sklenilo, da se tudi obresti od zneska 18,291.208,84 SIT izplačajo iz posebne razdelitvene mase, ter v delu, v katerem je njegovo pritožbo proti tretji alinei 4. točke in 8. točki izreka sklepa sodišča prve stopnje zavrnilo ter izpodbijani sklep potrdilo. Zahtevo je vložilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava, in sicer zaradi nepravilne uporabe prvega odstavka 114. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL) ter zaradi neuporabe petega odstavka 131. člena in drugega odstavka 10. člena ZPPSL. Vložilo pa jo je tudi zaradi neenotne sodne prakse. Višje sodišče v Ljubljani naj bi namreč s sklepom z dne 11.9.2001, opr. št. III Cpg 61/2001, odločilo drugače, kot je v tej zadevi odločilo Višje sodišče v Mariboru. Tako je VDT RS predlagalo, da naslovno sodišče sklep sodišča druge stopnje v prvi alinei prvega odstavka izreka spremeni tako, da se obresti ne poplačajo iz posebne razdelitvene mase; v drugem odstavku izreka pa tako, da se pritožbi ugodi in se ugotovi, da na pritožnika ne odpadejo stroški prodaje premoženja, ki se poravnajo iz posebne stečajne mase; s tem da naj se 8. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje spremeni oziroma dopolni tako, da se bodo obresti od ugotovljene terjatve pritožnika v skladu z 2. točko prvega odstavka 160.a člena ZPPSL poplačale iz splošne razdelitvene mase.

ZVZ je bila vročena stečajnemu upravitelju in ločitvenemu upniku H. d.o.o. D., ki pa nanjo nista odgovorila.

Zahteva za varstvo zakonitosti je delno utemeljena.

(1.1) VDT RS je z ZVZ izpodbijalo sklep sodišča druge stopnje v delu, v katerem je ugodilo pritožbi ločitvenega upnika H. d.o.o D. in sklep sodišča prve stopnje v 3. točki drugega odstavka 5. točke izreka spremenilo tako, da se tudi obresti od zneska 18,291.208,80 SIT izplačajo iz posebne razdelitvene mase. V tem delu naj bi namreč sodišče druge stopnje zmotno uporabilo prvi odstavek 114. člena ZPPSL, ni pa uporabilo petega odstavka 131. člena (in 2. točke prvega odstavka 160.a člena) ZPPSL.

(1.2) ZPPSL sicer v prvem odstavku 114. člena določa, da z dnem začetka stečajnega postopka ne nehajo teči obresti od terjatev proti dolžniku, vendar pa v petem odstavku (v zvezi s prvim odstavkom) 131. člena določa, da ločitvene pravice z dnem začetka stečajnega postopka nehajo veljati glede obresti, ki do dneva (začetka) stečajnega postopka še niso dospele. "Začetek stečajnega postopka namreč vpliva na višino terjatve, ki je zavarovana z ločitveno pravico, saj z začetkom stečajnega postopka ločitvena pravica neha veljati glede obresti, ki do dneva začetka stečajnega postopka še niso dospele" (dr. Nina Plavšak, mag. Saša Prelič: "Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji s komentarjem", Gospodarski vestnik, Ljubljana 2000, str. 497, 1.2.).

(1.3) Ker pa je Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu s sodbo z dne 17.10.2002, opr. št. Pg 342/2000 (ki je postala pravnomočna dne 25.11.2002), zavrnilo tožbeni zahtevek stečajnega upravitelja na ugotovitev neobstoja ločitvene pravice ločitvenega upnika H. d.o.o. D. za terjatev v višini 23,812.158,54 (18,291.208,84 + 5,520.949,70) SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26.7.2000 dalje (dne 25.7.2000 se je namreč začel stečajni postopek), kot to izhaja iz ugotovitev sodišča prve stopnje (v četrtem odstavku obrazložitve na 5. strani njegovega sklepa), je ločitveni upnik s pravnomočno zavrnitvijo tožbenega zahtevka na ugotovitev neobstoja ločitvene pravice pridobil pravico do ločenega poplačila iz nepremičnin, na katerih je vpisana hipoteka (v tej zadevi: pravico do ločenega poplačila 18,291.208,84 SIT "s pp"). Zato (ne pa iz razlogov, na katere je delno spremembo sklepa sodišča prve stopnje oprlo sodišče druge stopnje) ZVZ v tem delu ni utemeljena.

(2.1) VDT RS je z ZVZ izpodbijalo sklep sodišča druge stopnje tudi v delu, v katerem je zavrnilo pritožbo ločitvenega upnika H. d.o.o. D. proti 8. točki izreka sklepa sodišča prve stopnje. V tem delu naj bi namreč sodišče druge stopnje ne uporabilo 2. točke prvega odstavka 160.a člena ZPPSL.

(2.2) Ker je ločitveni upnik s pravnomočno zavrnitvijo tožbenega zahtevka na ugotovitev neobstoja ločitvene pravice pridobil pravico do ločenega poplačila 18,291.208,84 SIT s pripadki, se bo za obresti od 18,291.208,84 SIT poplačal iz posebne razdelitvene mase (v skladu s spremenjeno 3. točko drugega odstavka 5. točke izreka sklepa sodišča prve stopnje), ne pa iz splošne razdelitvene mase (gl. 8. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje), zaradi česar v tej zadevi ni utemeljeno sklicevanje VDT RS na 2. točko prvega odstavka 160.a člena ZPPSL niti na sklep Višjega sodišča v Ljubljani z dne 11.9.2001, opr. št. III Cpg 61/2001 (da se obresti, ki nastanejo po začetku stečajnega postopka, ne izplačajo iz posebne stečajne mase, ampak v skladu z 2. točko prvega odstavka 160.a člena ZPPSL iz nadaljnje razdelitvene mase). Zato (v posledici 1.3) ZVZ tudi v tem delu ni utemeljena.

(3) Tako je Vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP ZVZ glede (s strani sodišča druge stopnje) spremenjene 3. točke drugega odstavka 5. točke izreka in glede (s strani sodišča druge stopnje potrjene) 8. točke izreka sklepa sodišča prve stopnje kot neutemeljeno zavrnilo (1. točka izreka).

(4.1) VDT RS pa je z ZVZ izpodbijalo sklep sodišča druge stopnje tudi v delu, v katerem je zavrnilo pritožbo ločitvenega upnika H. d.o.o. D. proti tretji alinei 4. točke izreka sklepa sodišča prve stopnje. V tem delu naj bi namreč sodišče druge stopnje zmotno uporabilo drugi odstavek 10. člena ZPPSL (ki določa, da se pred poplačilom upnikov iz razdelitvene mase izloči znesek, ki je potreben za poravnavo stroškov stečajnega postopka).

(4.2) Tudi ločitveni upnik se poplača iz stečajne mase, vendar iz posebne (ločene). O njegovem poplačilu odloči stečajni senat s sklepom o razdelitvi posebne (ločene) stečajne mase, ob smiselni uporabi določb o sklepu o glavni razdelitvi (163. člen ZPPSL). Tako se iz posebne (ločene) stečajne mase pred poplačilom ločitvenih upnikov poravnajo stroški prodaje premoženja, ki je bilo predmet ločitvenih pravic.

(4.3) Ker pa posebna stečajna masa (81,122.000,00 SIT) zadošča za poplačilo stroškov prodaje ločenega premoženja (3,304.619,80 SIT) in za celotno poplačilo vseh ločitvenih upnikov (32,880.124,80 SIT), kot to izhaja tudi iz ugotovitev sodišča druge stopnje (v tretjem odstavku obrazložitve na 3. strani njegovega sklepa), v tej zadevi ni bilo pravne podlage za ugotavljanje odstotka stroškov prodaje premoženja posebne stečajne mase, ki odpade na posameznega ločitvenega upnika (4. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje); s tem pa tudi ne za zmanjšano poplačilo njihovih terjatev (drugi odstavek 5. točke izreka sklepa sodišča prve stopnje).

(4.4) Zato je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 380. člena v zvezi s prvim odstavkom 391. člena ZPP sodbo sodišča druge stopnje v drugem odstavku izreka spremenilo tako, da je pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v tretji alinei 4. točke izreka razveljavilo (2. točka izreka).


Zveza:

ZPPSL člen 114, 114/1, 131, 131/1, 131/5, 163.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
24.09.2014

Opombe:

P2RvYy0zMTYzOA==