<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

Sodba G 3/2004

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2004:G.3.2004
Evidenčna številka:VS40747
Datum odločbe:23.11.2004
Področje:PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
Institut:uprava borzno posredniške družbe - dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave - predstavitev vodenja poslov - opravljanje navideznih poslov pred kandidiranjem za člana uprave

Jedro

Namen podrobnega urejanja trga vrednostnih papirjev, med drugim tudi pogojev za opravljanje določenih nalog oziroma funkcij udeležencev tega trga (v konkretnem primeru funkcije člana uprave borzno posredniške družbe), je v zagotovitvi varstva investitorjev ter poštenega, transparentnega in uspešnega delovanja trga. Temu je namenjen tudi sistem izdaje dovoljenj.

Za zavrnitev zahteve za izdajo dovoljenja za člana uprave borzno posredniške družbe zadostuje med predstavitvijo vodenja poslov ugotovljena kršitev predpisov o trgu vrednostnih papirjev. Pri predpisovanju pogojev za opravljanje določene funkcije ter pri predpisovanju kaznivih ravnanj in sankcij zanje gre namreč za povsem različna položaja, ki ju ni mogoče enačiti (prim. razloge odločbe Ustavnega sodišča z dne 13.11.2004, opr. št. U-I-220/03-20).

Predstavitev iz tretjega odstavka 86. člena ZTVP-1 ni obvezna. Od presoje Agencije je odvisno, kdaj se bo zanjo odločila. Čim se odloči, da mora kandidat za člana uprave borzno posredniške družbe opraviti predstavitev, pa mora odločitev Agencije temeljiti (ne samo na listinah, ampak) tudi na ugotovitvah opravljene predstavitve (gl. tudi razloge sodbe Vrhovnega sodišča z dne 21.9.2000, opr. št. G 1/2000). Navedeno izhaja tudi iz petega odstavka 86. člena ZTVP-1, ki določa, da lahko Agencija za svojo odločitev uporabi podatke, ki jih je pridobila med predstavitvijo. Agencija namreč zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga. To pa so tudi podatki, ki jih pridobi na predstavitvi (ne samo podatki, ki izhajajo iz listinskih dokazov) - gl. tudi razloge sodbe Vrhovnega sodišča z dne 21.9.2000, opr. št. G 1/2000.

Pojem navideznih poslov je sicer do določene meje nedoločen, vendar pa mu je Agencija v tej zadevi dala ustrezno (konkretno) vsebino. Tako je ugotovila, da sporni posli niso bili izvršeni z namenom povezovati ponudbo in povpraševanje po določenem vrednostnem papirju, kar je osnovni namen transakcij z vrednostnimi papirji, oziroma da sta bila nakup in prodaja izvršena istočasno in za račun iste stranke, pri čemer je ista oseba posredovala na strani kupca in prodajalca, kar kaže, da ti posli niso bili izvršeni z namenom trgovanja.

Za zavrnitev izdaje dovoljenja zadostuje že sama možnost, da bi zaradi ravnanja tožeče stranke lahko prišlo do situacije, v kateri bi bilo ogroženo poslovanje borzno posredniške družbe v skladu s pravili o obvladovanju tveganj ali pravili varnega in skrbnega poslovanja (gl. tudi razloge sodb Vrhovnega sodišča z dne 27.11.2001, opr. št. G 2/2001 in G 3/2001).

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z uvodoma navedeno odločbo zavrnila zahtevo tožeče stranke za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave borzno posredniške družbe A. borzno posredniška družba d.d....

Ugotovila je, da tožeča stranka v času, ko je že bila na vodilnem delovnem mestu v borzno posredniški družbi (to je vodje oddelka analiz v A. d.d.), ni ravnala v skladu z veljavnimi pravili, saj je kot borzni posrednik opravljala navidezne posle, ki so po pravilih Borze izrecno prepovedani. Zato je ocenila, da obstaja možnost, da bi bilo lahko poslovanje borzno posredniške družbe v skladu s pravili o obvladovanju tveganj oziroma pravili varnega in skrbnega poslovanja zaradi ravnanj tožeče stranke ogroženo.

Tožeča stranka se z oceno Agencije za trg vrednostnih papirjev (Agencije) ni strinjala. Zato je pred Vrhovnim sodiščem začela postopek sodnega varstva po določbah Zakona o trgu vrednostnih papirjev (ZTVP-1). V tožbi je navedla, da njena odgovornost za opravljanje prepovedanih navideznih poslov ni bila ugotovljena z ustreznimi dokončnimi odločbami pristojnih organov; da ni imela možnosti zagovora, saj je bila z očitki, da je opravljala navidezne posle, seznanjena šele med predstavitvijo vodenja; da morebitnih navideznih poslov ni opravila z manipulativnim namenom, ampak kvečjemu iz nevednosti oziroma nezavedanja, pri čemer navidezni posli kot taki niti niso bili opredeljeni; da tožena stranka v svoji odločbi ni obrazložila, kako oziroma zakaj naj bi bilo zaradi njenih ravnanj ogroženo poslovanje borzno posredniške družbe. Predlagala je spremembo izpodbijane odločbe z izdajo zahtevanega dovoljenja oziroma (podredno) njeno odpravo z vrnitvijo zadeve toženi stranki v ponovno odločanje. Pri tem je zahtevala povrnitev stroškov postopka, vendar jih ni opredelila.

Tožba je bila vročena toženi stranki, ki je v odgovoru kot neutemeljene prerekala tožbene navedbe. Posledično je predlagala zavrnitev tožbe.

Tožba je bila vročena tudi Državnemu pravobranilstvu Republike Slovenije, ki je kot zastopnik javnega interesa prijavilo udeležbo v postopku.

Tožba ni utemeljena.

(1) ZTVP-1 v 1. točki petega odstavka 85. člena kot pogoj, ki ga mora izpolnjevati kandidat za člana uprave borzno posredniške družbe, določa, da je ustrezno strokovno usposobljen ter da ima lastnosti in izkušnje, potrebne za vodenje poslov borzno posredniške družbe. Ta pogoj kandidat izpolnjuje, če ima zadostna teoretična in praktična znanja (pri stavek šestega odstavka 85. člena ZTVP-1), pri čemer pa se šteje, da je ta pogoj izpolnjen, če ima kandidat najmanj štiriletne izkušnje pri vodenju poslov podjetja primerljive velikosti in dejavnosti kot borzno posredniška družba oziroma drugih primerljivih poslov (drugi stavek šestega odstavka 85. člena ZTVP-1).

(2) Domneva iz drugega stavka šestega odstavka 85. člena ZTVP-1 je izpodbojna, saj lahko Agencija za trg vrednostnih papirjev (Agencija) odloči, da mora kandidat za člana uprave v postopku odločanja o izdaji dovoljenja opraviti predstavitev vodenja poslov borzno posredniške ali druge primerljive družbe. Agencija lahko namreč zahtevo za izdajo dovoljenja zavrne, če iz podatkov, s katerimi razpolaga, oceni, da bi bilo zaradi ravnanj, ki jih je kandidat storil, lahko ogroženo poslovanje borzno posredniške družbe v skladu s pravili o obvladovanju tveganj oziroma pravili varnega in skrbnega poslovanja (peti odstavek 86. člena ZTVP-1).

(3.1) V konkretnem primeru je Agencija na podlagi podatkov, pridobljenih med predstavitvijo vodenja poslov, ugotovila, da tožeča stranka v času, ko je bila na vodilnem delovnem mestu v borzno posredniški družbi (ko je bila vodja oddelka analiz v A. d.d.), ni ravnala v skladu z veljavnimi pravili, saj je kot borzni posrednik opravljala navidezne posle, ki so po pravilih Borze izrecno prepovedani.

(3.2) Namen podrobnega urejanja trga vrednostnih papirjev, med drugim tudi pogojev za opravljanje določenih nalog oziroma funkcij udeležencev tega trga (v konkretnem primeru funkcije člana uprave borzno posredniške družbe), je v zagotovitvi varstva investitorjev ter poštenega, transparentnega in uspešnega delovanja trga. Temu je namenjen tudi sistem izdaje dovoljenj. Oseba, ki želi opravljati funkcijo člana uprave borzno posredniške družbe, mora namreč izpolnjevati predpisane pogoje. Izpolnjevanje pogojev ugotavlja Agencija, o čemer izda ustrezno (upravno) odločbo, pri čemer pa ima zavrnjeni kandidat zagotovljeno sodno varstvo v posebnem upravnem sporu pred Vrhovnim sodiščem. Zato zavrnitve zahteve za izdajo dovoljenja ni mogoče razumeti kot sankcije kaznovalnega prava, da bi nespoštovanje predpisov o trgu vrednostnih papirjev moralo biti ugotovljeno s posebno odločbo pristojnega organa. Tako za zavrnitev zahteve za izdajo dovoljenja za člana uprave borzno posredniške družbe zadostuje med predstavitvijo vodenja poslov ugotovljena kršitev predpisov o trgu vrednostnih papirjev. Pri predpisovanju pogojev za opravljanje določene funkcije ter pri predpisovanju kaznivih ravnanj in sankcij zanje gre namreč za povsem različna položaja, ki ju ni mogoče enačiti (prim. razloge odločbe Ustavnega sodišča z dne 13.11.2004, opr. št. U-I-220/03-20).

(4.1) Predstavitev iz tretjega odstavka 86. člena ZTVP-1 ni obvezna. Zakon ne določa, kdaj Agencija lahko odloči, da jo mora kandidat opraviti. Zato je od presoje Agencije odvisno, kdaj se bo zanjo odločila. Čim se odloči, da mora kandidat za člana uprave borzno posredniške družbe opraviti predstavitev, pa mora odločitev Agencije temeljiti (ne samo na listinah, ampak) tudi na ugotovitvah opravljene predstavitve (gl. tudi razloge sodbe Vrhovnega sodišča z dne 21.9.2000, opr. št. G 1/2000). Navedeno izhaja tudi iz petega odstavka 86. člena ZTVP-1, ki določa, da lahko Agencija za svojo odločitev uporabi podatke, ki jih je pridobila med predstavitvijo. Agencija namreč zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga. To pa so tudi podatki, ki jih pridobi na predstavitvi (ne samo podatki, ki izhajajo iz listinskih dokazov) - gl. tudi razloge sodbe Vrhovnega sodišča z dne 21.9.2000, opr. št. G 1/2000.

(4.2) Iz podatkov, pridobljenih med predstavitvijo vodenja poslov borzno posredniške družbe, izhaja, da je tožeča stranka kot borzni posrednik sodelovala pri borznih poslih, ki jih je Agencija v izpodbijani odločbi obrazloženo in pravilno opredelila kot navidezne. Iz teh podatkov (konkretno: iz izjav tožeče stranke) pa tudi izhaja, da je Agencija utemeljeno zaključila, da je tožeča stranka za navideznost spornih pravnih poslov vedela. Iz navedenega izhaja, da je Agencija tožeči stranki omogočila, da se med predstavitvijo izjavi o odločilnih dejstvih. Zato ne gre za bistveno kršitev določb posebnega upravnega postopka iz 3. točke tretjega odstavka 25. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) v zvezi z drugim odstavkom 324. člena ZTVP-1 (gl. tudi razloge sodbe Vrhovnega sodišča z dne 27.11.2001, opr. št. G 2/2001).

(4.3) Pojem navideznih poslov je sicer do določene meje nedoločen, vendar pa mu je Agencija v tej zadevi dala ustrezno (konkretno)

vsebino. Tako je ugotovila, da sporni posli niso bili izvršeni z namenom povezovati ponudbo in povpraševanje po določenem vrednostnem papirju, kar je osnovni namen transakcij z vrednostnimi papirji, oziroma da sta bila nakup in prodaja izvršena istočasno in za račun iste stranke, pri čemer je ista oseba posredovala na strani kupca in prodajalca, kar kaže, da ti posli niso bili izvršeni z namenom trgovanja.

(5.1) Kot je bilo navedeno že pod 3.2, mora kandidat, ki želi opravljati funkcijo člana uprave borzno posredniške družbe, izpolnjevati predpisane pogoje. Izpolnjevanje pogojev ugotavlja Agencija, o čemer izda (upravno) odločbo. Pri tem upošteva v času odločanja obstoječe dejansko stanje in iz tega vidika presodi, ali bo zaradi ravnanj kandidata, ki jih bo opravljal kot član uprave, lahko ogroženo poslovanje borzno posredniške družbe. Zagotavljanje poslovanja družbe v skladu s pravili o obvladovanju tveganj oziroma pravili o varnem in skrbnem poslovanju je namreč po prvem odstavku 87. člena ZTVP-1 ena od glavnih dolžnosti člana uprave (gl. tudi razloge sodbe Vrhovnega sodišča z dne 21.9.2000, opr. št. G 1/2000).

(5.2) Agencija temelji svojo odločitev na ugotovitvi, da bi bilo lahko zaradi ravnanj, ki jih je storila tožeča stranka, ogroženo poslovanje borzno posredniške družbe. Takšna ugotovitev zadostuje za zavrnitev izdaje dovoljena. Tako namreč določa ZTVP-1 v petem odstavku 86. člena. Zadostuje torej že sama možnost, da bi zaradi ravnanja tožeče stranke lahko prišlo do situacije, v kateri bi bilo ogroženo poslovanje borzno posredniške družbe v skladu s pravili o obvladovanju tveganj ali pravili varnega in skrbnega poslovanja (gl. tudi razloge sodb Vrhovnega sodišča z dne 27.11.2001, opr. št. G 2/2001 in G 3/2001). To nevarnost (iz petega odstavka 86. člena ZTVP-1) pa je tožena stranka konkretno obrazložila v zadnjih dveh odstavkih na 5. strani izpodbijane odločbe.

(6) S tem je Vrhovno sodišče odgovorilo na tožbene navedbe odločilnega pomena. Glede na pomembnost ureditve trga vrednostnih papirjev je namreč utemeljena zahteva, da opravljajo funkcije članov uprav borzno posredniških družb osebe z ustrezno strokovno usposobljenostjo, lastnostmi in izkušnjami za vodenje (poslov), visoko specializirani strokovnjaki, ki so dolžni poslovati po visokih strokovnih in vrednostnih standardih.

(7) Ker razlogi, ki jih navaja tožeča stranka, niso podani, Vrhovno sodišče pa tudi ni ugotovilo bistvenih kršitev določb postopka iz tretjega odstavka 25. člena ZUS, na katere v skladu s 330. členom ZTVP-1 pazi po uradni dolžnosti, je tožbo v skladu s prvim odstavkom 59. člena ZUS (in v zvezi z drugim odstavkom 324. člena ZTVP-1) kot neutemeljeno zavrnilo.


Zveza:

ZTVP-1 člen 85, 85/5-1, 85/6, 86, 86/3, 86/5, 87, 87/1.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0zMTYzNA==