Sodba III Ips 8/2004

Jedro

Če sodišče ne ugotovi kakšnega odločilnega dejstva zaradi tega, ker (neutemeljeno) ne izvede kakšnega od predlaganih dokazov, gre za zmotno ugotovitev dejanskega stanja in po stališču procesno pravne teorije obenem za (relativno) bistveno kršitev določb pravdnega postopka.

Izrek

Revizija se zavrne. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki njene stroške odgovora na revizijo v višini 167.640,00 SIT, v 15 dneh.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da obstaja terjatev tožeče stranke do tožene stranke v višini 8.451.196,34 SIT s pripadki, da ne obstaja terjatev tožene stranke do tožeče stranke v višini 10.476.947,54 SIT in ugodilo tožbenemu zahtevku na plačilo glavnice 8.451.196,34 SIT z zamudnimi obrestmi (s popravnim sklepom je popravilo napačen zapis enega od datumov teka obresti). Odločilo je še o stroških postopka, zavrnilo del tožbenega zahtevka (652.612,46 SIT) zaradi odpovedi in ustavilo postopek v delu, v katerem je bila tožba umaknjena (1.373.238,74 SIT).

Pritožbo tožene stranke glede obsodilnega dela sodbe in zavrnitve njenega pobotnega ugovora (glede 8.451.196,34 SIT) je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.

Sodbo pritožbenega sodišča izpodbija z revizijo tožena stranka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Navaja, da je že v pritožbi zoper prvostopenjsko sodbo "grajala dejstvo, da prvostopno sodišče ni izvedlo dokaza z zaslišanjem izvedenca G.B. in D.M., kajti imenovana izvedenca sta v njunih izvedeniških poročilih napake v stanovanju zgolj opisala, ne da bi jih tudi cenovno ovrednotila." Po mnenju revidentke so zato ostala odločilna dejstva neugotovljena, kar predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka v smislu 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Predlaga razveljavitev obeh sodb nižjih sodišč in vrnitev zadeve v novo odločanje prvostopenjskemu sodišču.

Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki je odgovorila, da ni utemeljena in predlagala, naj jo revizijsko sodišče zavrne kot neutemeljeno.

Revizija ni utemeljena.

Revidentki ni mogoče pritrditi, ko uveljavlja (absolutno) bistveno kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Ta je podana, če sodbe ni mogoče preizkusiti, zlasti iz razlogov, ki so v njej primeroma navedeni. Tako prvostopenjsko kot tudi drugostopenjsko sodbo pa je mogoče preizkusiti. Zato uveljavljana bistvena kršitev določb pravdnega postopka ni podana.

Revidentka zastopa zmotno stališče, da je bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP podana tudi tedaj, če sodišče ne ugotovi kakšnega odločilnega dejstva zaradi tega, ker (neutemeljeno) ne izvede kakšnega od predlaganih dokazov. V takem primeru ne gre za navedeno absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, pač pa za zmotno ugotovitev dejanskega stanja in po stališču procesno pravne teorije (glej npr. Jože Juhart, Civilno procesno pravo FLR Jugoslavije, Univerzitetna založba v Ljubljani, 1961, str. 478 ali S. Triva, V. Belajec, M. Dika, Građansko parnično procesno pravo, 6. izdaja, Narodne novine, Zagreb, 1986, str. 562) obenem za (relativno) bistveno kršitev določb pravdnega postopka.

Tako prvostopenjsko kakor tudi drugostopenjsko sodišče sta pojasnili, zakaj ni bil izveden dokaz z zaslišanjem obeh izvedencev (D.M. je izdelal mnenje o kvaliteti izvedbe in naravi poškodb v skupnih prostorih večstanovanjske stavbe v Mariboru na željo skupine lastnikov, G.B. pa je napravil izračun vrednosti del za odpravo napak v stanovanju tožene stranke na njeno zahtevo). Za dokazovanje višine nastale škode je tožena stranka predlagala sodišču, da postavi (novega) izvedenca gradbene stroke, ta dokaz pa ni bil izveden, ker tožena stranka ni založila predujma za stroške. Izvedenca D.M. in G.B. se v pisnem mnenju oziroma izračunu, ki ju je predložila tožena stranka, nista ukvarjala z višino škode, ki jo tožena stranka uveljavlja v pobot. Predlaganega zaslišanja obeh izvedencev zato ni bilo mogoče razumeti tako, kot očitno meni revidentka, namreč, da bi izdelala dodatno izvid in mnenje glede uveljavljane škode ter ju v ustni obliki, v okviru "zaslišanja", sporočila sodišču. Razumeti ga je bilo mogoče le tako, kot sta ga razumeli tudi nižji sodišči, namreč, da bi izvedenca pojasnila le tisto, kar je bilo predmet njunih pisnih izdelkov. V njih pa ni bilo ugotovitev o višini škode, ki jo uveljavlja tožena stranka v pobot. Utemeljenih razlogov za zaslišanje obeh izvedencev zato ni bilo, nižji sodišči pa nista zagrešili (relativne) bistvene kršitve določb pravdnega postopka.

Ker se je izkazalo, da uveljavljani revizijski razlogi niso podani, prav tako ne tisti, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (386. člen ZPP), je revizijsko sodišče revizijo tožene stranke zavrnilo (378. člen ZPP). Izrek o revizijskih stroških temelji na določbah 1. odst. 154. člena in 1. odstavka 165. člena ZPP. Stroški so odmerjeni po specificiranem stroškovniku na podlagi Odvetniške tarife.

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sodba III Ips 168/2009
• Sodba VIII Ips 315/2008
• Sodba II Ips 342/2006