Sodba III Ips 23/2004

Jedro

Sodišča v postopku odloča le v konkretni in iz dejanskega stanja in pravnih pravil izvirajoči pravni posledici, ki jo tožnik zatrjuje v tožbenem predlogu.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka zahtevala odpravo gradbene napake (zamakanje njenih kletnih prostorov), "tako kot bo to opredelil izvedenec gradbene stroke."

Pritožbo tožeče stranke je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.

Sodbo pritožbenega sodišča izpodbija z revizijo tožeča stranka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Predlaga razveljavitev obeh sodb nižjih sodišč in vrnitev prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.

Revizija je bila vročena tožencema, ki nanjo nista odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Revidentu ni mogoče pritrditi, ko uveljavlja (absolutno) bistveno kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Ta je podana, če sodbe ni mogoče preizkusiti, zlasti iz razlogov, ki so v navedeni zakonski določbi primeroma navedeni. Tako prvostopenjsko kot tudi drugostopenjsko sodbo pa je mogoče preizkusiti. Zato uveljavljana bistvena kršitev določb pravdnega postopka ni podana.

Pritožbeno sodišče je zavrnilo pritožbo zoper prvostopenjsko sodbo zaradi nedoločenosti in nerazumljivosti tožbenega izreka. Ta namreč prepušča podrobnejšo opredelitev odprave gradbenih napak izvedencu, ki pa se s tem, kot ugotavlja pritožbeno sodišče, sploh ni ukvarjal, tožbeni zahtevek pa tudi po prejemu izvedenskega mnenja ni bil popravljen. Stališče pritožbenega sodišča, da bi moral sodbeni izrek vsebovati "podrobna opravila sanacijskih del, ki bi bila naložena tožencema, da bi bilo njima in vsakomur jasno, kaj je treba postoriti in kaj bi tožnik moral zahtevati, če bi sanacijo naročil pri tretjem", ima oporo v določbi 1. odstavka 180. člena ZPP. Ta med drugim določa, da mora tožba obsegati določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev. S tožbo je namreč mogoče od sodišča zahtevati le, da odloči o konkretni in iz dejanskega stanja in pravnih pravil izvirajoči pravni posledici, ki jo tožnik zatrjuje v tožbenem predlogu. Temu pa postavljeni tožbeni zahtevek ne ustreza.

Tožbo, ki vsebuje nedoločen tožbeni zahtevek, je treba v okviru predhodnega preizkusa tožbe zavreči (4. odstavek 108. člena ZPP). Tožeča stranka ne uveljavljala morebitnih postopkovnih kršitev v zvezi s preizkusom tožbe. Ker poleg tega sprememba izpodbijane sodbe (tako da bi se tožba zavrgla) ne bi v ničemer spremenila pravnega položaja revidenta (zavrnitev nedoločenega tožbenega zahtevka ne preprečuje postavitve konkretnega tožbenega zahtevka v novem postopku), se Vrhovno sodišče s tem vprašanjem ni ukvarjalo.

Zaradi zgoraj opisanih razlogov, ki utemeljujejo zavrnitev revizije, ostali revizijski razlogi, ki jih uveljavlja revident (da bi bilo treba postaviti drugega izvedenca, da v sodbi ni ustrezne obrazložitve o izpolnjevanju obveznosti nadzornega organa, kakor tudi ne o spoštovanju navodil spcializirane institucije), niso več pomembni.

Ker se je po povedanem izkazalo, da uveljavljani revizijski razlogi niso podani, prav tako ne tisti, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (386. člen ZPP), je revizijsko sodišče revizijo tožene stranke zavrnilo (378. člen ZPP). Zavrnitev obsega tudi stroškovni del.

Datum zadnje spremembe:

24.09.2014

Podobni dokumenti:

• VSL sodba I Cp 480/99
• VSK sodba I Cp 294/2006
• VSL sodba in sklep II Cp 915/2010