Sodba III Ips 82/2003

Jedro

Zastavitev nepremičnine za tuj dolg ni dejanje, ki bi bilo storjeno v škodo upnika, čeprav je zastavitelj obenem upnikov dolžnik v drugem obligacijskem razmerju.

Izrek

Revizija se zavrne. Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki njene stroške odgovora na revizijo v višini 141.372,00 SIT, v 15 dneh.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka izpodbijala sporazum o zavarovanju denarne terjatve, ki so ga dne 5.4.2000 v obliki notarskega zapisa sklenili J.S. kot zastaviteljica, tožena stranka kot upnik in tožeča stranka kot dolžnik. Tožbeni zahtevek je obsegal še zahtevo, da tožena stranka izroči tožeči stranki primerno listino, na podlagi katere bo mogoč zemljiškoknjižni izbris zastavne pravice.

Pritožbo tožene stranke je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.

Sodbo pritožbenega sodišča izpodbija z revizijo tožeča stranka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Uvodno predstavi svoje gledanje na bistvo predmetnega spora, ki je v vprašanju, "ali je J.S. s tem, ko je zastavila svoje osebno premoženje v korist toženca, storila izpodbojno pravno dejanje in sicer na škodo tožnika, ki je upnik J.S." Graja stališče nižjih sodišč, ki sta menili, da je pomenila zastava premoženja dejanje v korist tožnika. Še posebej graja stališče sodišča druge stopnje, da naj bi tožnik prejel finančna sredstva od toženke na podlagi kreditne pogodbe, v čemer je našlo potrditev tožnikove koristi od izpodbijanega dejanja.

Revizija je bila vročena toženi stranki, ki je odgovorila, da je neutemeljena in predlaga njeno zavrnitev.

Revizija ni utemeljena.

Revident vidi bistveno kršitev določb pravdnega postopka v tem, ker naj bi pritožbeno sodišče podalo nezadostne oziroma nerazumljive razloge o tem, kaj je v tem sporu korist in kaj je škoda. Poleg tega pa naj bi obstajalo nasprotje med vsebino listin in razlogi sodbe. Meni namreč (smiselno), da sklepanje sodišča o koristi nima podlage v dokaznih listinah. Ta pritožbeni razlog (14. točka 2. odst. 339.

člena ZPP) ni podan. Izpodbijana sodba nima takih pomanjkljivosti, da je ne bi bilo mogoče preizkusiti.

Revident obširno pojasnjuje vsebino poslovnega razmerja med pravdnima strankama. Navedbe so v pretežni meri bodisi novote (npr. da temeljijo terjatve, ki jih uveljavlja toženec do tožnika zgolj na pogodbah o prevzemu dolga), bodisi niso relevantne za odločanje o reviziji (npr. motivi toženca za zavarovanje terjatve). Sam revident povzema, da ni sporno, da je terjatev, za katero je J.S. dala zavarovanje, obstajala. Sporno in izpodbojno pa je po njegovih besedah le, "da si je toženec pridobil ugodnejši položaj ne samo v primerjavi s stečajnimi upniki",...pač pa tudi "v škodo tožnika, ker le-ta zaradi tega ne bo imel dovolj sredstev za izpolnitev tožnikove terjatve."

J.S. je zastavila svoje nepremičnine za dolg, ki ga ima tožnik do toženca. Če tožnik dolga ne bo plačal, se bo toženec lahko poplačal iz zastavljenih nepremičnin. Plačano bo tožencu, zaradi česar revident na prvi pogled upravičeno uveljavlja, da je bilo zavarovanje sklenjeno v korist toženca. Toda revident pri tem spregleduje, da gre za njegov dolg. Če bo toženec poplačan iz zastavljenih nepremičnin, bo dolg ugasnil in ga tožniku ne bo treba poravnati. V tem je (povsem očitna) njegova korist od sklenjenega zavarovanja. Nadaljnje predvidljivo odvijanje pravnih razmerij, sklenjenih med strankami sporazuma z dne 5.4.2000, vodi do zaključka, da bo po poplačilu toženca iz zastavljenih nepremičnin tožnikova terjatev prešla na podlagi subrogacije na J.S. (300. člen ZOR). Tej terjatvi bo stala nasproti terjatev, ki jo ima tožnik do J.S. in za katero meni, da je ne bo mogel izterjati zaradi tega, ker je prav zaradi sporne zastavitve nepremičnin ostala brez vsakega pomembnejšega premoženja, na katerega bi bilo mogoče seči z izvršbo. S pobotanjem nasproti stoječih terjatev (336. člen ZOR) bo lahko tožnik dosegel enak ekonomski učinek, kot bi ga, če bi svojo terjatev izterjal. Tako se pokaže, da izpodbijano dejanje ni bilo storjeno v škodo tožnika.

Odločitvi nižjih sodišč sta zato pravilni.

Revident se sklicuje tudi na posledice stečajnega postopka, ki je bil začet nad njim. Po določbah ZOR je izpodbojno le tako dejanje dolžnika, ki je izpolnjevalo pogoje za izpodbijanje v času, ko je bilo storjeno. Posledice, ki jih ima na sporno pravno razmerje začeti stečajni postopek, bi bilo mogoče uveljavljati le na način, ki ga določa ZPPSL (za kar pa sam tožnik trdi, da niso izpolnjeni zakonski pogoji).

Ker se je izkazalo, da uveljavljani revizijski razlogi niso podani, prav tako ne tisti, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (386. člen ZPP), je revizijsko sodišče revizijo tožene stranke zavrnilo (378. člen ZPP). Z zavrnitvijo revizije je zavrnjena tudi revidentova zahteva za povrnitev revizijskih stroškov. Revident mora povrniti toženi stranki njene stroške za odgovor na revizijo na podlagi določb 1. odst. 154. člena in 1. odst. 165. člena ZPP.

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sodba in sklep I Cpg 1191/99
• VSK sodba in sklep I Cp 188/2004
• VSK sklep I Cpg 270/2004