Sklep III Ips 47/2004

Jedro

Po določbi 2. odstavka 65. člena ZZLPPO ima družbeni pravobranilec pooblastilo za vodenje tekočih postopkov, torej takih, ki jih je začel pred uveljavitvijo ZPPOLS in da tedaj še niso bili končani.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor drugotožene stranke, da o istem zahtevku že teče pravda (1. točka izreka), tožbo je zavrglo (2. točka izreka) in odločilo o stroških postopka (3. in 4. točka izreka). Družbeni pravobranilec RS je s tožbo zahteval, da drugotožena stranka povrne prvotoženi stranki 7,175.000,00 SIT, ki predstavlja dobiček, ki ga je ustvarila drugotožena stranka v letih 1993 in 1994 na podlagi tega, ker je prvotožena stranka nanjo kot "by pass" podjetje prenesla poslovne funkcije. Prvostopenjsko sodišče je zavrglo tožbo zato, ker je prišlo do zaključka, da družbeni pravobranilec ni imel legitimacije (upravičenja) za vložitev tožbe.

Pritožbo tožeče stranke glede 2., 3. in 4. točke izreka je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.

Sklep pritožbenega sodišča izpodbija z revizijo tožeča stranka zaradi napačne uporabe materialnega prava. Predlaga, naj revizijsko sodišče razveljavi sklep sodišča druge stopnje ter zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje.

Revizija ni utemeljena.

I. Relevantni del dejanskega stanja

1. Prvotožena stranka M.d.d. Š. se je kot podjetje v družbeni lastnini lastninsko preoblikovala po ZLPP in je bil vpis pravnih posledic lastninskega preoblikovanja vpisan v sodni register dne 2.4.1997.

2. Ustanovitev drugotožene stranke je bila vpisana v sodni register dne 21.2.1991. Ustanovila jo je prvotožena stranka skupaj s 118 njenimi delavci, a je še pred pričetkom njenega poslovanja iz nje izstopila, pri čemer ji je bila vrnjena vrednost ustanovnega vložka. Po ugotovitvah iz revizijskega poročila Agencije Republike Slovenije za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij št... z dne 30.9.2000 naj bi bilo družbeno premoženje v prvotoženi stranki oškodovano s tem, ker je prvotožena stranka prodajala drugotoženi stranki blago po nižjih cenah in z daljšim plačilnim rokom, kot pa je pred sklenitvijo pogodbenega razmerja z drugotoženo stranko sama prodajala isto blago. Tožbeni zahtevek zadeva oškodovanje družbenega premoženja v obdobju od 1.1.1993 do konca leta 1994.

3. Družbeni pravobranilec RS je vložil tožbo dne 27.12.2000.

II. Razlogi za zavrnitev revizije

1. Nižji sodišči sta najprej preizkusili, ali je Družbeni pravobranilec Republike Slovenije lahko pravdna stranka v tem postopku. Družbeni pravobranilec je namreč institucija, ki nima pravne subjektivitete. Po določbi 2. odstavka 76. člena ZPP zato lahko nastopa kot pravdna stranka le tedaj, če tako določa poseben predpis.

Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno ugotovili, da tožeča stranka ni bila legitimirana za vložitev tožbe.

2. Revident uveljavlja, da ima legitimacijo za vložitev tožbe že na podlagi določb zakona o družbenem pravobranilcu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 69/95 - ZDruP). Tako po določbi 2. odstavka 8. člena ZDruP v funkciji varovanja družbene lastnine preprečuje oškodovanje družbene lastnine in zahteva odpravo tega oškodovanja, zahteva uvedbo postopka revizije, z vložitvijo tožbe začne postopek za odpravo oškodovanja in opravlja druga pravna dejanja v skladu z veljavnimi predpisi. Določbe ZDruP predstavljajo splošno ureditev pristojnosti družbenega pravobranilca. To splošno ureditev nadomešča (izpodriva) na posameznih področjih posebna ureditev (lex specialis). Tako posebno področje je področje lastninskega preoblikovanja podjetij. Na tem področju so pristojnosti družbenega pravobranilca urejene z zakonom o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, 55/92, 7/93, 31/93 in 1/96 - ZLPP), z zakonom o privatizaciji pravnih oseb v lasti Sklada Republike Slovenije za razvoj in obveznostih Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo (Uradni list RS, št. 71/94 in 57/95 - ZPPOLS) in z zakonom o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe (Uradni list RS, št. 30/1998 -

ZZLPPO). Na posebno zakonsko ureditev odkazuje sicer že sam ZDruP v svojem 1. členu.

3. Revident zagovarja stališče, da je ostala njegova pristojnost po 2. odstavku 50. člena ZLPP kljub številnim zakonskim spremembam neokrnjena. Še vedno mora v 30 dneh po prejemu revizijskega poročila, v katerem so ugotovljena oškodovanja po 48. členu ZLPP, začeti ustrezen postopek pred sodiščem. V tej zvezi graja stališče, da sta ZPPOLS in ZZLPPO odpravila njegovo legitimacijo za vlaganje tožb. Svojo aktivno legitimacijo utemeljuje tudi z navedenima zakonoma, ki ju je, kot pravi, "potrebno v konkretnem primeru uporabiti, saj je prva tožena stranka v delni lasti S.r.d." Upravičenje družbenega pravobranilca za vložitev tožbe naj bi izhajalo izrecno iz 25.m člena ZPPOLS.

ZPPOLS je z določbo 25.m člena dajal pooblastilo družbenemu pravobranilcu, da tudi po izteku splošnega roka za lastninsko preoblikovanje začne in nadaljuje s postopki iz 2. odstavka 50. člena ZLPP. Z uveljavitvijo ZZLPPO dne 1.5.1998 je po določbi njegovega 1. odstavka 65. člena ZPPOLS prenehal veljati. Vodenje že začetih in morebitnih novih postopkov za uveljavljanje zahtevkov iz naslova oškodovanja družbenega premoženja je ZZLPPO uredil v dveh členih. V 7. členu so postavljena pravila glede še (do uveljavitve ZZLPPO)

neuvedenih postopkov, v 65. členu pa glede že uvedenih postopkov.

V 1. odstavku 7. člena je določeno, da zahtevke iz naslova oškodovanja družbenega premoženja oziroma kapitala uveljavlja Slovenska razvojna družba. V 2. in 3. odstavku pa je določeno, pod katerimi pogoji jih lahko uveljavlja družbeni pravobranilec. Po določbi 2. odstavka družbeni pravobranilec v 15 dneh po prejemu revizijskega poročila Agencije RS za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij predlaga Slovenski razvojni družbi sodno uveljavljanje zahtevkov iz naslova oškodovanja družbenega premoženja. Če ta njegove pobude ne sprejme, ga mora po določbi 3. odstavka o razlogih obvestiti v roku 8 dni. Če družbeni pravobranilec oceni, da (odklonilni) razlogi Slovenske razvojne družbe niso opravičeni, lahko zahtevek sam uveljavlja. V 1. odstavku 7. člena je tako postavljeno splošno pravilo glede še neuvedenih postopkov, v 2. in 3. odstavku pa izjema od pravila.

V 1. odstavku 65. člena je določeno prenehanje veljavnosti ZPPOLS, z določbo 2. odstavka 65. člena pa je določeno naslednje:

"Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se določbe o družbi pooblaščenki, opredeljeni v 17. členu, 25. člen, prvi in tretji odstavek 25.e člena, zadnja alinea drugega odstavka 25.j člena in 25.m člen, uporabljajo še naprej glede podjetij iz drugega odstavka 3. člena tega zakona in za postopke, ki jih vodi družbeni pravobranilec."

V relevantnem delu 2. odstavek 65. člena ZZLPPO pove, da se kljub prenehanju veljavnosti ZPPOLS, ki je družbenemu pravobranilcu dajal podlago za vodenje postopkov iz naslova oškodovanja družbenega premoženja, še naprej uporabljajo pooblastilne določbe "za postopke, ki jih vodi družbeni pravobranilec." Zakon je uporabil sedanji čas ("ki jih vodi"), kar omogoča (po besedni razlagi) sklepanje, da ima v mislih tekoče postopke, torej take, ki jih je družbeni parvobranilec začel pred uveljavitvijo ZPPOLS in do tedaj še niso bili končani.

Zgolj besedna razlaga sporne določbe 2. odstavka 65. člena ZPPOLS bi se utegnila izkazati za nezadostno oziroma za ne dovolj prepričljivo, ker slovnični čas ne ustreza vedno naravnemu. Sedanjik kot slovnični čas se namreč lahko (med drugim) uporablja tudi v brezčasovnem pomenu. Zato je treba najti še dodatno argumentacijo za stališče, da je določbo 2. odstavka 65. člena ZPPOLS treba razumeti v zgoraj predstavljenem pomenu.

Nasprotna razlaga, po kateri je zakon z določbo 2. odstavka 65.

člena ZPPOLS družbenega pravobranilca (neomejeno) pooblastil, da tudi po uveljavitvi ZPPOLS vlaga tožbe iz naslova oškodovanja družbene lastnine, bi pomenila, da bi obstajali v istem zakonu nasprotujoči si ureditvi. Po ureditvi iz 7. člena ZPPOLS bi lahko družbeni pravobranilec vlagal tožbe le ob pogojih iz 2. in 3. odstavka, po ureditvi iz 2. odstavka 65. člena pa bi jih lahko vlagal brez izpolnitve pogojev iz 2. in 3. odstavka. Taka razlaga je očitno nesprejemljiva. Obveljati mora prva (argumentum a cohaerentia). Tak rezultat tolmačenje spornih zakonskih določb je bil sprejet že nekajkrat (glej npr. sodbi Vrhovnega sodišča RS, opr. III Ips 98/2001 z dne 6.12.2001 in opr. št. III Ips 9/2003 z dne 18.9.2003).

4. Tožeča stranka navaja, da je predložila zapis dogovora s Slovensko razvojno družbo, kar naj bi utemeljevalo njeno legitimacijo za vložitev tožbe na podlagi določbe 2. odstavka 7. člena ZZLPPO. Iz vpogledanega zapisa (dokazilo A6) pa ne izhaja, da je izpolnila pogoje, ki jih ji nalagajo določbe 2. in 3. odstavka 7. člena ZZLPPO za vložitev tožbe (da je v 15 dneh po prejemu revizijskega poročila predlagala Slovenski razvojni družbi sodno uveljavljanje zahtevka iz tega postopka, niti, da je Slovenska razvojna družba neopravičeno zavrnila vložitev tožbe). Iz zapisa o dogovoru med Slovensko razvojno družbo in družbenim pravobranilcem z dne 24.6.1999 je razbrati le njuno tolmačenje zakonskih določb, ne pa stališča do predmetnega spora.

5. Revident v prid svojemu tolmačenju zakonskih določb navaja, da je treba za varstvo družbenega premoženja poskrbeti ne le v obdobju do 31.12.1992, pač pa tudi od tedaj dalje, vse do vpisa lastninskega preoblikovanja v sodni register. Nobenega razloga namreč ni, da bi bila oškodovanja, storjena v obdobju od 1.1.1990 do 31.12.1992, odpravljena, oškodovanja iz obdobja po 1.1.1993 pa ne. Pojasnjuje, da je bilo varstvo družbene lastnine s sredstvi, ki jih ima na razpolago družbeni pravobranilec, najprej določeno le do 31.12.1992 zgolj zaradi tega, ker se je ob sprejemu ZLPP pričakovalo, da bosta lastninsko preoblikovanje in privatizacija do tega roka zaključena.

ZLPP je bil sprejet dne 20.11.1992, veljati pa je začel dne 5.12.1992. Zato ni nihče razmišljal o tem, da bi lahko bilo lastninsko preoblikovanje (toliko manj privatizacija) zaključena do 31.12.1992. Datum 31.12.1992 je pomemben iz drugega razloga. Na ta časovni trenutek se je ugotavljalo družbeno premoženje. Samo po sebi je umevno, da je moralo biti ugotovljeno v vseh podjetjih na isti časovni trenutek, da bi bila (sploh) mogoča enakopraven prenos delnic na sklade (22. člen ZLPP) in enakopravna interna razdelitev delnic med zaposlene, bivše zaposlene in upokojene delavce (23. člen ZLPP).

Tudi ne drži, da je ostalo družbeno premoženje brez varstva, če je prišlo do oškodovanja v obdobju po 31.12.1992. Z zgoraj opisano zakonsko ureditvijo niso bila izvzeta oškodovanja po tem datumu, pač pa je bilo z uveljavitvijo ZZLPPO (1.5.1998) le omejeno pooblastilo družbenega pravobranilca, da vlaga (nove) tožbe po 2. odstavku 50. člena ZLPP. Pooblastilo za sodno uveljavljanje zahtevkov iz naslova oškodovanja družbenega premoženja oziroma kapitala po 1.5.1998 je bilo dano v prvi vrsti Slovenski razvojni družbi, če ga ta neutemeljeno ne uporabi pa družbenemu pravobranilcu (7. člen ZZLPPO).

6. Revident tudi uveljavlja, da je sodišče prve stopnje nepravilno tožbo zavrglo. To vprašanje (ali je treba tožbo zavreči ali pa zavrniti tožbeni zahtevek v takih primerih) je bilo že obravnavano pred tem sodiščem. V sodbi, opr. št. III Ips 9/2003 z dne 18.9.2003 je bilo pojasnjeno, da je vprašanje, ali je družbeni pravobranilec lahko stranka postopka procesno pravno vprašanje. Kadar je odgovor negativen, se tožbo zavrže. Ker gre v obeh primerih za istega revidenta, se Vrhovno sodišče v celoti sklicuje na navedeno sodbo.

7. Po povedanem in ker ni našlo kršitev, ki se upoštevajo po uradni dolžnosti (371. člen ZPP), je revizijsko sodišče revizijo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno (378. člen in 4. odstavek 384.

člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sklep III Ips 51/2004
• Sodba III Ips 102/2003
• Sodba in sklep III Ips 49/2002