Sklep G 6/2004

Jedro

Vprašanje izločitve člana strokovnega sveta Agencije iz postopka za odločanje o odvzemu dovoljenja je eno od postranskih vprašanj, to je vprašanj, ki se pojavljajo v zvezi z izvedbo postopka, pa se o njih ne odloča z odločbo.

Za odločanje o izločitvi je pristojen predsednik senata Agencije, ne pa morda minister za finance.

Izrek

1. Tožba se zavrne.

2. Tožeča stranka sama trpi stroške postopka.

Obrazložitev

Tožena stranka je z uvodoma navedeno odločbo zavrnila zahtevo tožeče stranke za izločitev člana strokovnega sveta Agencije za trg vrednostnih papirjev (Agencije) ddr. A.A. iz postopka za odločanje o odvzemu dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave Ljubljanske borze vrednostnih papirjev d.d. Ljubljana. Zato je tožeča stranka na podlagi določb Zakona o trgu vrednostnih papirjev (ZTVP-1) s tožbo začela postopek sodnega varstva pred Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije. Predlagala je odpravo sklepa Agencije z odstopom zadeve v odločitev pristojnemu organu oziroma z ugoditvijo zahtevi za izločitev ddr. A.A. iz postopka za odvzem dovoljenja. Pri tem je priglasila stroške. Tožba je bila poslana toženi stranki, ki je v odgovoru prerekala utemeljenost tožbenih navedb in predlagala njeno zavrnitev (redna št. 7).

Tožba je bila poslana tudi Državnemu pravobranilstvu Republike Slovenije, ki je kot zastopnik javnega interesa prijavilo udeležbo v postopku (redna št. 5).

Tožba ni utemeljena.

(1) V postopku odločanja Agencije v posamičnih zadevah je po zakonu samem (3. točka drugega odstavka 312. člena ZTVP-1) na predsednika senata prenesena pristojnost odločati o vprašanjih, ki se tičejo postopka, in o tistih vprašanjih, ki se kot postranska vprašanja pojavijo v zvezi z izvedbo postopka, pa se o njih ne odloča z odločbo (iz 320. člena ZTVP-1). Gre za originarne pravice predsednika senata, saj predsednik senata o navedenih vprašanjih odloča samostojno (ne v senatu).

(2) Predsednik senata Agencije tako (v skladu s 3. točko drugega odstavka 312. člena ZTVP-1) odloča o vprašanjih, ki se tičejo postopka (to je o vprašanjih, ki urejajo procesnopravna razmerja udeležencev v postopku odločanja v posamični zadevi), in o vprašanjih, ki se kot postranska pojavijo v zvezi z izvedbo postopka, pa se o njih ne odloča z odločbo. Eno od takšnih (postranskih)

vprašanj je vprašanje izločitve ddr. A.A. kot člana strokovnega sveta (organa Agencije), kot to izhaja tudi iz komentarja (drugega odstavka) 226. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ki ga predsednik senata Agencije (organ postopka) podredno in primerno uporablja v postopku odločanja (drugi odstavek 309. člena ZTVP-1) - glej Janez Breznik: "Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem", GV Založba, Ljubljana 2001, str. 562, 4.

(3) O zahtevi za izločitev člana strokovnega sveta Agencije torej kot pristojen organ odloča predsednik senata Agencije in ne morda Ministrstvo za finance Republike Slovenije oziroma minister za finance. Ker pa ZTVP-1 ne vsebuje določb o izločitvi, v postopku odločanja (podredno in primerno) uporablja določbe ZUP. Izločitveni razlogi so namreč navedeni v 35. členu in prvem odstavku 37. člena ZUP, s tem da je v prvem odstavku 37. člena ZUP naveden konkretno uveljavljani razlog (da so podane druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o nepristranosti "uradne osebe").

(4) Tožeča stranka, ki je zahtevala izločitev ddr. A.A., je sicer navedla okoliščine, ki naj bi vzbujale dvom o njegovi nepristranosti, vendar pa jih ni verjetno izkazala, čeprav gre za procesnopravni dejanski stan, ne pa za dejstva materialnega prava, zaradi česar ni potrebno strogo dokazovanje. Sporna citata, ki naj bi kazala, da se je ddr. A.A. že vsebinsko opredelil v zadevi, sta namreč le del njegovih izjav (z dne 2.10.2003 in 28.10.2003), v katerih je (zaradi odmevnosti zadeve) javnosti pojasnil razloge za odločbo z dne 24.9.2003, s katero je Agencija na podlagi prvega odstavka 363. člena ZTVP-1 zoper B.B. začela postopek za odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave Ljubljanske borze vrednostnih papirjev d.d. Ljubljana S tem ko je ddr. A.A. v omenjenih izjavah pojasnil zadostnost razlogov za začetek postopka, pa (po oceni Vrhovnega sodišča) še ni prejudiciral morebitnega odvzema dovoljenja po končanem postopku.

(5) Ker tožeča stranka ni uspela (vsaj do stopnje verjetnosti)

vzbuditi dvoma, da ddr. A.A. ni ravnal objektivno, nepristransko, je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 324. člena ZTVP-1 v zvezi s prvim odstavkom 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (1. točka izreka). Vrhovno sodišče namreč ocenjuje, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je sama odločba na zakonu utemeljena, da torej niso podani v tožbi uveljavljani razlogi niti razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.

(6) Ker je Vrhovno sodišče presojalo le zakonitost odločbe predsednika senata Agencije, je na podlagi tretjega odstavka 23.

člena ZUS sklenilo, da tožeča stranka sama trpi stroške tega postopka (2. točka izreka).

Datum zadnje spremembe:

24.09.2014

Podobni dokumenti:

• Sodba U 1485/94-3
• Sodba I Up 1014/2002
• Sodba I Up 666/2000