zapri pomoč

pomoč

V petek, 21. 5. 2010 ob 17.00 načrtujemo prehod na prenovljene spletne strani slovenskega sodstva.

Nova verzija uporabnikom spletnih strani omogoča še večjo preglednost in povezljivost podatkov, pri čemer izhaja tudi iz mnenj in predlogov uporabnikov. Vabimo vas, da si ogledate spremembe, novosti in dopolnitve.

Če pri uporabi strani naletite na kakšne težave, vas prosimo, da nas o tem obvestite na naslov:

pomembno

zapri pomembno

  • Zemljiška knjiga

  • COVL - izvršba

  • Izračun zamudnih obresti

  • Obravnave

  • Sodna praksa

obvestila o piškotkih

Naša spletna stran uporablja tehnologijo piškotkov (cookies). Piškotki omogočajo uporabo naprednih, uporabniku prikrojenih možnosti. Omogočajo nam tudi spremljanje statistik obiska, s čimer pridobivamo prepotrebne podatke za nenehno izboljševanje strani. Če zapisa piškotkov ne boste dovolili, boste prikrajšani za možnosti, kakršni sta ogled video posnetkov in komentiranje objav prek družbenih omrežij.

Več informacij o piškotkih na sodisce.si


sprejmi piškotke | zavrni piškotke

vsebine po meri

zapri sistemska obvestila

Izberi rubriko

Skupine uporabnikov

Izberite skupino, ki najbolj ustreza vašemu profilu, oziroma obkljukajte tiste rubrike, katere želite spremljati.

Orodje "Vsebine po meri" vam omogoča, da na vstopni strani spremljate le tiste vsebine, ki vas zanimajo. Posamezne rubrike, ki jih boste izbrali, vas bodo na strani pričakale vsakič, ko jo boste obiskali. Osebne nastavitve lahko s klikom na gumb "vsebina po meri" v orodni vrstici kadarkoli spremenite.

Nekatere rubrike bodo prikazane le v primeru, če je vsebina smiselna za prikaz na posameznem sodišču. Na primer: rubrika Zemljiška knjiga bo vidna le na vstopnih straneh okrajnih sodišč ...

VS30487

Odločba:Sodba VIII Ips 76/97
 ECLI:
Oddelek:Delovno-socialni oddelek
Datum seje senata:23.09.1997
Področje:DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
Institut:delovno razmerje pri delodajalcu - odškodnina - odpravnina
Zveza:ZOR člen 26, 32, 308. ZDR (1990) člen 36, 36f.
JEDRO:
Po mnenju revizijskega sodišča predstavlja izplačilo odpravnine, ki je bilo izvršeno v skladu z zakonom (36. f člen ZDR), nadomestno izpolnitev, kot jo predvideva 308. člen ZOR. V prvem odstavku tega člena je določeno, da obveznost preneha, če upnik v sporazumu z dolžnikom sprejme kaj drugega, kot mu ta dolguje. Ker je tožnik odpravnino sprejel namesto dokupa pokojninske dobe, pri čemer kakšni njegovi zadržki iz podatkov v spisu niso razvidni, bi imel možnost zahtevati odškodnino samo v primeru, če bi nadomestna spolnitev imela stvarne ali pravne napake, teh pa pri denarni spolnitvi ni. Zato pogojev odškodninske odgovornosti, čeprav jih je sodišče druge stopnje ugotavljalo, sploh ni bilo treba ugotavljati.

IZREK:
Revizija se kot neutemeljena zavrne.

OBRAZLOŽITEV:
Sodišče prve stopnje je z obravnavano odločbo ugodilo tožnikovemu (predlagateljevemu) zahtevku in odločilo, da je tožena stranka (udeleženka) dolžna plačati tožeči stranki znesek 151.017,00 SIT kot odškodnino za škodo, ki mu jo je ta povzročil z nerealizirano obljubo o dokupu delovne dobe, v 15. dneh pod izvršbo.

Drugostopenjsko sodišče je z izpodbijano odločbo pritožbi tožene stranke ugodilo in spremenilo odločbo prvostopenjskega sodišča tako, da je zavrnilo tožnikov zahtevek za izplačilo protivrednosti stroškov za dokup pokojninske dobe za čas služenja rednega vojaškega roka.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil pravočasno revizijo iz revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava. V njej je navajal, da mu je delovno razmerje prenehalo v nasprotju z določbo 36.d člena zakona o delovnih razmerjih. Dalje je navajal, da tožena stranka ni spoštovala sporazuma, da mu bo delovno razmerje prenehalo zato, ker bo sam odkupil čas rednega služenja vojaškega roka, tožena stranka pa ostalo pokojninsko dobo zaradi upokojitve. Delovne dobe mu ni odkupila kljub temu, da je sam izpolnil svojo obveznost, zato je bil oškodovan.

Sprva je sicer kot škodo uveljavljal samo škodo, ki jo je imel z denarnim izdatkom za nakup vojaške dobe, vendar je v kasnejšem sodnem postopku uveljavljal povračilo dejanske škode, ki jo trpi zaradi predčasne pokojnine. Zato je predlagal, da sodišče reviziji ugodi in sodbo spremeni tako, da zahtevku ugodi, oziroma podredno, da sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje.

Revizija je bila v skladu z določbo 390. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 27/90 in Uradni list RS, št. 55/92 in 19/94) vročena toženi stranki, ki na revizijo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče ni ugotovilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP, ki se upoštevajo po uradni dolžnosti (386. člen ZPP). Druge bistvene kršitve določb se upoštevajo samo, če so z revizijo izrecno uveljavljane, revident pa bistvenih kršitev določb pravdnega postopka formalno ne zatrjuje. Zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe v tej smeri ni preizkušalo.

Revizijsko sodišče ugotavlja, da je protispisna revizjska navedba, da je revident v tem sporu kot odškodnino sprva sicer res uveljavljal samo povračilo denarnega izdatka za "nakup vojaške dobe", kasneje pa naj bi uveljavljal povrnitev celotne škode, ki jo trpi zaradi predčasne upokojitve. Na ustnih obravnavah 21.12.1993 (l. št. 24), 24.3.1994 (l. št. 28) in 24.4.1994 (l. št. 35), ko je bila zadeva zaključena, je revident kot odškodnino izrecno uveljavljal samo znesek, porabljen za dokup časa služenja vojaškega roka. Zato je ugotavljanje odškodninske odgovornosti v tem sporu vezano izključno na tak zahtevek.

Revizijsko navajanje zmotne uporabe materialnega prava v izpodbijani odločbi ni utemeljeno. Revizijsko sodišče ugotavlja, da je sodišče druge stopnje v izpodbijani odločbi pravilno odločilo, pri čemer je dovolj upoštevalo relevantne dejanske ugotovitve, ki so osnova za odločitev.

V izpodbijani odločbi, ko je sodišče druge stopnje zaključilo, da pri prenehanju delovnega razmerja tožnika in v dogovarjanju med strankama, ki se je končalo z izplačilom odpravnine (36.f člen ZDR - zakon o delovnih razmerjih, Uradni list RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93), ni elementov nedopustnosti, da škoda ni nastala in da ni odgovornosti zatrjevanega povzročitelja škode, je bil edini možen zakjuček, da ni odškodninske odgovornosti, kot jo določa prvi odstavek 154. člena zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR - Uradni list SFRJ, št. 29/78, 39/85, 2/89 in 57/89). V civilnem pravu velja, da morajo biti izpolnjeni vsi pogoji civilnega delikta, da lahko govorimo o odškodninski odgovornosti. Ti pogoji so, da škoda izvira iz nedopustnega ravnanja, da je škoda sploh nastala, da obstaja vzročna zveza med nastalo škodo in nedopustnim ravnanjem in da obstaja odgovornost povzročitelja škode.

Poleg tega pa revizijsko sodišče tudi zaključuje, da o odškodninski odgovornosti v revidentovem primeru ni možno govoriti, ker je tožena stranka tožniku namesto dokupa pokojninske dobe izplačala odpravnino (36. f člen ZDR), tako da je prišlo do nadomestne izpolnitve (308. člen ZOR). Pri tem je treba, enako kot pri ugotavljanju škode, čeprav gre za spor iz delovnega razmerja, upoštevati določbe civilnega prava. V postopku se je ugotovilo, da se tožnikov problem, ob prenehanju delovnega razmerja zaradi ugotovitve trajnega prenehanja potreb po delu delavca, ni reševal samo po določbah zakona o delovnih razmerjih, ampak tudi dogovorno, kar pomeni prisotnost obligacijskega prava. Tega seveda v tem sporu ni mogoče uporabljati neposredno, možna pa je njegova smiselna uporaba.

Če upoštevamo, da je vsebovalo dogovarjanje med strankama elemente ponudbe (32. člen ZOR), sklep, ki ga je izdala tožena stranka pa elemente pogodbe (26. člen ZOR), ker sta se volji strank zedinili, je treba ugotoviti tudi, kaj pomeni v tej zvezi izplačilo odpravnine, ki jo je tožnik glede na podatke v spisu sprejel brez pridržka. Po mnenju revizijskega sodišča predstavlja izplačilo odpravnine, ki je bilo izvršeno v skladu z zakonom (36. f člen ZDR), nadomestno izpolnitev, kot jo predvideva 308. člen ZOR. V prvem odstavku tega člena je določeno, da obveznost preneha, če upnik v sporazumu z dolžnikom sprejme kaj drugega, kot mu ta dolguje. Ker je tožnik odpravnino sprejel namesto dokupa pokojninske dobe, pri čemer kakšni njegovi zadržki iz podatkov v spisu niso razvidni, bi imel možnost zahtevati odškodnino sam v primeru, če bi nadomestna spolnitev imela stvarne ali pravne napake, teh pa pri denarni spolnitvi ni. Zato pogojev odškodninske odgovornosti, čeprav jih je sodišče druge stopnje ugotavljalo, sploh ni bilo treba ugotavljati.

Revizijsko sodišče na podlagi ugotovitev in zaključkov nižjih sodišč sklepa, da je bila zavrnitev tožbenega zahtevka pravilna in ker ni bilo navajanih takih revizijskih razlogov, ki bi jih bilo mogoče sprejeti, revizijsko sodišče samo pa ni ugotovilo niti tistih, ki jih mora upoštevati po uradni dolžnosti (386. člen ZPP), je v skladu z določbo 393. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

Sodišče je določbe ZPP in ZOR uporabilo smiselno kot predpis Republike Slovenije v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).

Daj mi dejstva in dal ti bom pravico.
Da mihi facta, dabo tidi ius.