VSRS Sklep I R 185/2020
| Sodišče: | Vrhovno sodišče |
|---|---|
| Oddelek: | Civilni oddelek |
| ECLI: | ECLI:SI:VSRS:2020:I.R.185.2020 |
| Evidenčna številka: | VS00041597 |
| Datum odločbe: | 18.12.2020 |
| Senat: | mag. Rudi Štravs (preds.), Tomaž Pavčnik (poroč.), mag. Nina Betetto |
| Področje: | CIVILNO PROCESNO PRAVO |
| Institut: | predlog za določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - ponoven predlog - pravnomočnost - zavrženje predloga |
Jedro
Ker mora sodišče po drugem odstavku 319. člena ZPP ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je stvar pravnomočno razsojena, okoliščina, da je tako, predstavlja oviro za novo sojenje o pravno identični vlogi.
Takšno vlogo je bilo zato treba zavreči. Enako posledico utemeljuje tudi obveznost sodišča, da onemogoči zlorabo pravic, ki jih imajo stranke v postopku ter da si prizadeva, da se opravi postopek brez zavlačevanja (prvi odstavek 11. člena ZPP). Večkratno vlaganje bistveno enakih predlogov k uresničevanju tega načela namreč ne prispeva.
Izrek
Predlog se zavrže.
Obrazložitev
1. Pred Okrožnim sodiščem v Celju je v teku družinskopravna nepravdna zadeva N 170/2018. Na naroku 27. 11. 2020 sta nasprotna udeleženca znova podala predlog za prenos pristojnosti na Okrožno sodišče v Ljubljani. Izražala sta nezadovoljstvo nad delom Okrožnega sodišča v Celju, kjer se godita nepoštenost in krivica ter zločin in kriminal. Na opozorilo sodišča prve stopnje, da je o predlogu enkrat že odločalo Vrhovno sodišče, sta vztrajala pri svojem predlogu, češ da se na tem sodišču v treh letih ni nič premaknilo.
2. Predlog ni dovoljen.
3. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je že s sklepom I R 99/2019 dne 27. 6. 2019 odločalo o predlogu nasprotnih udeležencev za prenos pristojnosti na ljubljansko sodišče. Tudi takrat sta nasprotna udeleženca na podoben način izražala svoje nestrinjanje z delom CSD in sodišča. Pojasnjeno jima je bilo, da za prenos pristojnosti ne zadošča, če se stranka z dosedanjim potekom postopka ne strinja, ker ima občutek, da se mu godi krivica – četudi je to po človeški plati v tako občutljivem postopku mogoče razumeti.
4. V skladu s 67. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa o zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Stranka, ki tak predlog podaja, mora le tega substancirati (navesti konkretne okoliščine, ki kažejo na to, da bi bil lahko omajan videz nepristranskosti sodišča). Ker je bilo nasprotnima udeležencema enkrat že pojasnjeno, da njuno subjektivno doživljanje postopka kot krivičnega, ne predstavlja takšnega, konkretiziranega, razloga, gre tokrat vsebinsko za v bistvenem enak predlog. Torej za predlog, o katerem je bilo enkrat že odločeno.
5. Ker mora sodišče po drugem odstavku 319. člena ZPP ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je stvar pravnomočno razsojena, okoliščina, da je tako, predstavlja oviro za novo sojenje o pravno identični vlogi.
6. Takšno vlogo je bilo zato treba zavreči. Enako posledico utemeljuje tudi obveznost sodišča, da onemogoči zlorabo pravic, ki jih imajo stranke v postopku ter da si prizadeva, da se opravi postopek brez zavlačevanja (prvi odstavek 11. člena ZPP). Večkratno vlaganje bistveno enakih predlogov k uresničevanju tega načela namreč ne prispeva.
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 13.01.2021
