VSRS Sklep II DoR 502/2020

Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog za dopustitev revizije se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku odločilo, da nujna dedinja zapuščine, ki obsega zaščiteno kmetijo, svoj nujni delež prejme pretežno v naravi, in sicer deduje parc. št. 2258/5 k. o. ... v vrednosti 57.238,25 EUR ter osem parcel v k. o. ... v vrednosti 177.094,06 EUR, kot izhaja iz tč. I.A. sklepa sodišča prve stopnje. Preostanek ji mora dedič zaščitene kmetije izplačati v denarju, in sicer 2.690,45 EUR v roku treh let.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo dediča zaščitene kmetije zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

3. Zoper sklep sodišča druge stopnje je prevzemnik kmetije K. T. vložil predlog za dopustitev revizije in predlagal dopustitev revizije glede vprašanj: 1) Ali sodišče lahko svojo odločitev namesto na izvedensko mnenje opre na stališče izvedene priče oziroma nekdanjega izvedenca, ki mu je bila odvzeta licenca?; 2) Ali zapuščinsko sodišče glede uporabe izjeme po čl. 15/3 Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju ZDKG) svojo odločitev lahko opre na informativni izračun pristojne UE, ki je presodila, ali bi zaščitena kmetija še obdržala status zaščitene kmetije po izločitvi določenih zemljišč?; 3) Ali zapuščinsko sodišče lahko odloči na podlagi čl. 15/3 ZDKG na način, da iz zaščitene kmetije izloči zemljišča, ki imajo več kakor 40 bonitetnih točk?; 4) Kdo je kompetenten za ugotavljanje pogojev za uporabo izjeme po čl. 15/3 ZDKG; izvedenec kmetijske stroke?; 5) Ali zapuščinsko sodišče lahko iz zaščitene kmetije izloči zemljišča, kjer bo potencialno potekala obvoznica, brez upoštevanja čl. 208/1 ZureP-2, s čemer se ne zmanjša obdelovalna površina kmetije?; 6) Ali sodišče lahko uporabi izjemo po čl. 15/3, če se s tem ogrozi preživetje zaščitene kmetije?; 7) Ali se je sodišče dolžno opredeliti do zahtevka prevzemnika kmetije za zmanjšanje nujnega dednega deleža po čl. 14/2 ZDKG?; 8) Ali je sodišče pri presoji okoliščin za odločitev po čl. 15/3 ZDKG dolžno upoštevati namensko rabo; kot navedeno v lokacijski informaciji, zemljišč, ki naj ne bi bila potrebna za zaščiteno kmetijo, ali je potrebno upoštevati dejansko rabo zemljišč in stanje v naravi ter doprinos teh zemljišč k sami zaščiteni kmetiji? in 9) Katero vrednost zemljišč je potrebno ugotoviti v postopku po ZDKG, tržno ali dejansko, od česar zavisi ugotovitev višine nujnega deleža?

V predlogu navaja, da je sodišče postopalo v nasprotju s tretjim odstavkom 15. člena ZDKG, ko je ocenilo, da nepremičnine, ki jih je namenilo nujni dedinji za njen nujni delež, niso pomembne za zaščiteno kmetijo. Trdi, da sodišče svoje odločitve ne bi smelo opreti na mnenje sodnega izvedenca Franca Nahtigala, ki tega statusa ob svojem zaslišanju ni več imel. Da sodišče ne sme opreti svoje odločitve na stališče izvedene priče, izhaja iz sodbe VS RS II Ips 253/2013. Dalje navaja, da je ves čas postopka trdil, da mora sodišče za preverbo pogojev, ali je dopustno uporabiti izjemo iz tretjega odstavka 15. člena ZDKG, angažirati izvedenca kmetijske stroke. Upravna enota (v nadaljevanju UE) ni ne ustrezen ne strokovno usposobljen organ za tovrstno presojo. UE je navedla, da sporne nepremičnine presegajo 40 bonitetnih točk, kar pomeni, da niti ne morejo biti izločene iz zaščitene kmetije. Prav tako še ni znano, katere nepremičnine naj bi bile potrebne za izvedbo projekta nove obvoznice. Navaja, da je z izločitvijo obdelovalnih površin ogrožen obstoj zaščitene kmetije. Prav tako je sodišče sporna zemljišča presojalo glede na namensko rabo, kar je po mnenju predlagatelja tudi napačno. Kljub temu, da imajo status stavbnih zemljišč, ni nobene ovire, da ne bi mogle biti namenjene dejanski kmetijski rabi. Trdi, da bi moral izvedenec ugotoviti njihovo realno vrednost, ne pa tržne. Predlog sklene z navedbo, da je podal tudi zahtevo za zmanjšanje nujnega deleža, sodišči pa se do njega nista opredelili.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367a. člena ZPP).

6. Vrhovno sodišče je ocenilo, da razlogi za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367a. člena ZPP niso podani, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367c. člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

28.12.2020

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep II DoR 135/2023
• VSL sklep I Cp 3269/2015
• VSL sklep II Cp 1399/2015