<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSRS Sklep II DoR 80/2020

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2020:II.DOR.80.2020
Evidenčna številka:VS00035137
Datum odločbe:12.06.2020
Opravilna številka II.stopnje:VSL Sodba I Cp 1857/2019
Datum odločbe II.stopnje:18.12.2019
Senat:mag. Nina Betetto (preds.), Karmen Iglič Stroligo (poroč.), dr. Mateja Končina Peternel
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO
Institut:predlog za dopustitev revizije - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - zavrženje predloga - razveljavitev oporoke - ničnost oporoke - zmota zapustnika - obrazloženost odločbe - neveljavnost oporoke - materialno procesno vodstvo - odstop od sodne prakse - zavrnitev predloga

Jedro

Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani.

Izrek

I. Predlog se v delu, ki izpodbija odločitev o stroških, zavrže.

II. Sicer se predlog zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za razveljavitev notarske oporoke ... z dne 4. 11. 2015, sklenjene pri notarju Ivanu Žetku v Novem mestu, in za plačilo pravdnih stroškov (I. točka izreka). V preostalem – za razveljavitev lastnoročnih oporok z dne 14. 1. 1993, 27. 4. 1998 in 6. 8. 1998 ter dopolnila k oporoki z dne 18. 8. 2000, je tožbo zavrglo (II. točka izreka). Tožnici je naložilo v roku 15 dni plačilo toženkinih pravdnih stroškov v višini 5.465,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano odločbo. Odločilo je, da pravdni stranki trpita vsaka svoje pritožbene stroške.

3. Predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnica. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o pomembnih pravnih vprašanjih: 1) Ali je pritožbeno sodišče odgovorilo na pritožbeni očitek, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do naslednjih tožničinih trditev: (1) da je oporočitelj razpolagal s tujim premoženjem in so zato oporoke nične, (2) da je oporočitelj posegel v premoženjsko sfero tožnice, saj je vedel, da ji s takim razpolaganjem škoduje (256. člen Obligacijskega zakonika – v nadaljevanju OZ), (3) da je bil zapustnik v zmoti (60. člen Zakona o dedovanju – v nadaljevanju ZD) o obsegu svojega premoženja (nepremičnine, preoblikovanje obveznic) ter (4) da zapustnik v trenutku, ko je napravil oporoko, ni mogel veljavno razpolagati s premoženjem, ki nanj še ni prešlo oziroma ali obrazložitev sodišča druge stopnje v tem delu zadosti standardu obrazložene sodne odločbe iz 22. člena Ustave RS (v nadaljevanju URS) in pravici do pravnega sredstva iz 25. člena URS? 2) Ali je presoja sodišč, ki v okviru zahtevka za razveljavitev oporok nista odločili o vprašanju, ali je bil zapustnik v zmoti glede obsega svojega premoženja, materialnopravno pravilna oziroma ali bi morala tožnica postaviti ugotovitveni tožbeni zahtevek in ali je odločitev sodišč v tem delu skladna s standardom obrazložene sodne odločbe iz 22. člena Ustave RS in pravico do pravnega sredstva iz 25. člena URS? 3) Ali je pravilna presoja sodišča druge stopnje, da je tožnica zatrjevala neveljavnost oporoke iz drugih razlogov, za katere ZD nima posebnih določb, in jih je zato potrebno presojati po splošnih pravilih OZ o ničnosti pravnih poslov? 4) Ali je pravilna presoja sodišča druge stopnje, da v postopku pred sodiščem prve stopnje materialno procesno vodstvo tožnice ni bilo potrebno? 5) Ali je pravilna presoja sodišča, da so potni stroških toženkinega pooblaščenca s sedežem izven območja sodišč potrebni toženkini izdatki in da jih je tožnica dolžna povrniti toženki? Uveljavlja odstop od sodne prakse. V zvezi s prvimi tremi vprašanji se sklicuje na odločbo Vrhovnega sodišča (II Ips 720/2003), odločbe Ustavnega sodišča RS (Up-298/16, Up-728/08, Up-391/02, Up-108/04-19), odločbe Višjega sodišča v Celju (Cp 579/2008, Cpg 35/2015, Cp 444/97) ter odločbi Višjega sodišča v Ljubljani (I Cp 6/2016, I Cp 2911/2012). V zvezi s četrtim vprašanjem se sklicuje na odločbi Vrhovnega sodišča (II Ips 1213/2008, II Ips 79/2017), odločbo Višjega sodišča v Ljubljani (III Cp 976/2015) in odločbo Višjega sodišča v Celju (Cpg 35/2015). V zvezi s petim vprašanjem uveljavlja neenotno sodno prakso in se sklicuje na odločbi Ustavnega sodišča RS (Up-80/99, Up-28/00), odločbo Višjega sodišča v Kopru (I Cp 266/2019) in odločbo Višjega sodišča v Ljubljani (I Cpg 162/2012).

4. Predlog delno ni dovoljen, delno pa ni utemeljen.

5. Sklep o stroških postopka ni sklep, s katerim se postopek pravnomočno konča. Ker revizija zoper tak sklep ni dovoljena (prvi odstavek 384. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP), je sodišče ob smiselni uporabi 374. člena ZPP predlog za dopustitev revizije v tem delu (glede petega zastavljenega vprašanja) kot nedovoljen zavrglo.

6. Sicer pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP (glede prvih štirih zastavljenih vprašanj) niso podani. Vrhovno sodišče je zato v preostalem delu neutemeljen predlog za dopustitev revizije na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP zavrnilo. Tožnica, ki s predlogom ni uspela, sama krije svoje stroške postopka za dopustitev revizije (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 367a, 367c, 374, 384, 384/1
Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 256
Zakon o dedovanju (1976) - ZD - člen 60
Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 22, 25

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
15.07.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDM4MTcx