VSRS Sklep II DoR 60/2020

Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo spremembo tožbe z dne 9. 10. 2018 (I. točka izreka) in zavrnilo toženkino zahtevo z dne 17. 9 2018 za izločitev izvedenca Marka Udovića (II. točka izreka). Z delno sodbo je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 855.277,33 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 6. 2018 dalje do plačila (III. točka izreka). Z vmesno sodno je razsodilo, da je v preostalem delu, to je iz naslova škode za nezakonito posekan les oziroma za več posekane lesne mase od uradne evidence in zaradi izpada prirastka na golosekih oziroma izgube donosa lesa zaradi podaljšane obnove ogolelih površin, nastalih zaradi sečnje na golo, tožbeni zahtevek po podlagi utemeljen (IV. točka izreka). Odločitev o stroških je pridržalo za končno odločitev (V. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je toženkino pritožbo zoper II. točko izreka odločbe sodišča prve stopnje zavrglo, v preostalem delu pa je toženkino pritožbo in v celoti tožničino pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo in sklep sodišča prve stopnje. Odločitev o pritožbenih stroških pa je pridržalo za končno odločbo.

3. Predlog za dopustitev revizije zoper (II. točko izreka) sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnica in predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o pomembnih pravnih vprašanjih: 1) Ali je v konkretnem primeru zavrnitve povišanega zneska poslovno odškodninskega tožbenega zahtevka zaradi zastaranja materialnopravno pravilna presoja sodišč prve in druge stopnje, da predstavlja uveljavljanje prej nezatrjevane škode zaradi podcenjene sortimentacije posekanega lesa in neobračunavanje posekanega lesa zaradi neskladja tarif drugo vrsto oziroma obliko škode, čeprav zaradi kršitve iste pogodbe, katere kršitev je tožnica uveljavljala v tožbi? 2) Ali zaradi uveljavitve pravila iz sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP), da zastaranje začne teči šele s trenutkom odkritja škode (discovery rule), za pretrganje zastaranja poslovno odškodninskega zahtevka iz naslova navadne škode in izgubljenega dobička zadošča vložitev pavšalne tožbe? 3) Ali tožnica s pravočasno vložitvijo tožbe, s katero na podlagi poslovne odškodninske odgovornosti nasprotne pogodbene stranke uveljavlja zahtevek za plačilo navadne škode ter izgubljenega dobička in v njej za ugotovitev škode predlaga postavitev izvedenca, pretrga zastaranje za uveljavljanje zahtevka za plačilo celotne navadne škode, katere višino in način nastanka, med postopkom konkretno ugotovi sodni izvedenec? 4) Katere so relevantne oblike in vrste premoženjske škode za presojanje zastaranja naknadno povišanega zahtevka? 5) Ali je v konkretnem primeru pravilna materialnopravna presoja, da so okoliščine škodnega dogodka, pri katerem je navadna škoda nastala, druge vrste oziroma oblika škode, ki prej niso bile uveljavljane? 6) Kakšna je razmejitev med relevantnimi oblikami in vrstami premoženjskih škod ter podrobnostmi škodnega dogodka pri presojanju zastaranja naknadno povišanega poslovno odškodniskega zahtevka? 7) Ali je v primeru, ko tožnica (po pogodbi o upravljanju in gospodarjenju z gozdom zvesta stranka) pravočasno vloži tožbo, s katero zaradi kršitve pravice (izpolnitvenega zahtevka) uveljavlja poslovno odškodninski zahtevek za obe, s prvim odstavkom 243. člena Obligacijskega zakonika pravno priznani obliko premoženjske škode – navadno škodo (zmanjšanje premoženja pogodbi zveste stranke) in izgubljeni dobiček (preprečitev povečanja premoženja pogodbi zveste stranke) – ter nato med postopkom postavljeni tožbeni zahtevek poviša še za znesek dodatno ugotovljene navadne škode, ki jo zaradi podcenjene sortimentacije posekanega lesa in neobračunavanje posekanega lesa zaradi neskladja tarif ugotovi na njen predlog v postopku postavljeni sodni izvedenec, materialnopravno pravilno zavrniti povišani tožbeni zahtevek zaradi zastaranja z obrazložitvijo, da gre pri povišanju za drugo vrsto oziroma obliko škode, čeprav zaradi kršitve iste pogodbe, ki prej ni bila uveljavljana? Sklicuje se na odločbe Vrhovnega sodišča (III Ips 57/1996, II Ips 919/2007, II Ips 337/2016, II Ips 720/2007, II Ips 60/2010, II Ips 112/2016, II Ips 261/2018, II Ips 328/2016, II Ips 231/2017, II Ips 174/2001, II Ips 849/2008, II Ips 321/2008, II Ips 789/2006, II Ips 175/2012, II Ips 284/2008, II Ips 204/2013, II Ips 221/2016), odločbe Ustavnega sodišča RS (Up-147/09, U-I-302/09, Up-1472/09, U-I-139/10, Up-748/10 in Up-1381/08) in odločbi ESČP (Eşim proti Turčiji z dne 17. 9. 2013 in Howald Moor in drugi proti Švici z dne 11. 3. 2014). Uveljavlja neobrazloženost in protispisnost izpodbijane sodbe in kršitev 23. in 33. člena Ustave RS (v nadaljevanju URS) ter kršitev varstva premoženja po prvem odstavku 1. člena Dodatnega Protokola h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in svoboščin.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da glede vprašanj, izpostavljenih v tožničinem predlogu, niso podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP. Zato je njen predloga zavrnilo (367.c člen ZPP). Tožnica, ki s predlogom ni uspela, sama krije svoje stroške postopka za dopustitev revizije (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

6. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

08.07.2020

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep II DoR 52/2020
• VSRS Sklep II DoR 499/2022
• VSRS Sklep II DoR 171/2021