VSRS Sklep X DoR 114/2020-3

Jedro

Namen instituta iz četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 je zagotovitev (pravne in dejanske) podlage za odločitev o stvari, ne da bi bilo potrebno večkratno ponovno odpravljanje upravnega akta in vračanje v ponovno odločanje. To bi namreč (lahko) izvotlilo varstvo pravic in pravnih koristi posameznikov proti odločitvam in dejanjem državnih organov, organov lokalne skupnosti in nosilcev javnih pooblastil (1. člen ZUS-1). Obravnavani institut pa v ničemer ne vzpostavlja toženkine pasivne vloge pri izvrševanju konkurenčnega prava in tudi ne preprečuje upoštevanja ustreznih pravnih stališč Sodišča Evropske unije, če so uporabljiva za konkretni primer.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Upravno sodišče je z izpodbijano sodbo tožbi ugodilo, odločbo Javne Agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence (v nadaljevanju toženka) št. 3062-7/2018-46 z dne 17. 12. 2018 v delu, ki se nanaša na podjetje P., d. o. o., odpravilo in zadevo v tem obsegu vrnilo istemu organu v ponovni postopek. Toženki je naložilo, da tožnici povrne 347,70 EUR stroškov postopka.

2. Zoper sodbo Upravnega sodišča vlaga toženka predlog za dopustitev revizije.

3. S 122. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E, Uradni list RS, št. 10/17) je bil črtan 83. člen Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ki je določal pogoje za dovoljenost revizije v upravnem sporu. Zato se dovoljenost revizije v skladu s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, ki določa, da se v upravnem sporu uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdnih postopek, kolikor ta zakon ne določa drugače, presoja po ZPP.

4. Procesna predpostavka za revizijo, kar velja tudi za predlog za dopustitev revizije, saj je ta namenjen le zožitvi revizijskega odločanja na pomembna pravna vprašanja (prvi odstavek 367.a člen ZPP), je dovoljenost revizije oziroma predloga (drugi odstavek 374. člena ZPP).

5. V konkretnem primeru je Upravno sodišče odločbo toženke odpravilo in ji zadevo vrnilo v ponovni postopek z napotilom, da naj presodi obrambno tezo tožnika glede razlogov za dvig cen. Razlog razveljavitve je bil torej toženkina neopredelitev do navedb stranke postopka in s tem kršitev njene pravice do izjavljanja, ki je sestavni del pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS. To ne predstavlja odločitve o zahtevku iz tožbe ali nasprotne tožbe, na kar se po prvem odstavku 319. člena ZPP nanaša pravnomočnost, in ne služi identifikaciji vsebine odločitve v smislu pravil o objektivnih mejah pravnomočnosti, s čimer obrazložitev "sodeluje" v pravnomočnosti izreka, kolikor je potrebno za identifikacijo vsebine odločbe.¹

6. Toženka navedenega zato ne more izpodbijati v revizijskem postopku. Njen predlog za dopustitev revizije je zato nedovoljen in zanj nima niti pravnega interesa. Vrhovno sodišče tudi opozarja toženko na pravilno razumevanje njene vloge v sistemu varstva konkurence, ki ji je dodeljena z Zakonom o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-1) na nacionalni ravni in na ravni izvrševanja prava EU (12. člen ZPOmK-1) kot samostojnemu in neodvisnemu organu (četrti odstavek 5. člena ZPOmK-1) z ozirom na četrti odstavek 64. člena ZUS-1, po katerem je vezana na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka.

7. Namen instituta iz četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 je zagotovitev (pravne in dejanske) podlage za odločitev o stvari, ne da bi bilo potrebno večkratno ponovno odpravljanje upravnega akta in vračanje v ponovno odločanje. To bi namreč (lahko) izvotlilo varstvo pravic in pravnih koristi posameznikov proti odločitvam in dejanjem državnih organov, organov lokalne skupnosti in nosilcev javnih pooblastil (1. člen ZUS-1). Obravnavani institut pa v ničemer ne vzpostavlja toženkine pasivne vloge pri izvrševanju konkurenčnega prava in tudi ne preprečuje upoštevanja ustreznih pravnih stališč Sodišča Evropske unije, če so uporabljiva za konkretni primer.

8. Vrhovno sodišče je nedovoljen predlog toženke zavrglo (drugi odstavek 367. člena v zvezi z drugim odstavkom 374. člena ZPP).

9. Sklep je bil sprejet soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

-------------------------------
¹ Prim. D. Wedam Lukić v L. Ude (ur.) in A. Galič (ur.), Pravdni postopek - zakon s komentarjem, Uradni list RS, Ljubljana 2009, tretja knjiga, str. 156.
² Bodisi iz 6. in 9. člena ZPOmK-1 bodisi iz členov 101 in 102 Pogodbe o delovanju Evropske unije, kar sodi v pristojnost nacionalnega organa za varstvo konkurence. Prim. člen 3 in 5 Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (sedaj člena 101 in 102 PDEU), Uradni list L 1, 4. 1. 2003, str. 1–25.

Datum zadnje spremembe:

13.08.2020

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep VIII DoR 69/2017-7
• VSRS Sklep VIII DoR 140/2020-7
• VSRS sklep VIII DoR 3/2015