VSRS Sklep Cp 9/2020

Jedro

Razloga za razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje ne pomeni že sam očitek kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. To je še posebej očitno v konkretnem primeru, ko je tak očitek utemeljen s (po oceni pritožbenega sodišča) napačno napolnitvijo pravnega standarda največje koristi otrok. V citiranem očitku absolutne bistvene kršitev določb pravdnega postopka se tako dejansko skriva vprašanje pravilne uporabe materialnega prava (in nestrinjanje z dokazno oceno sodišča prve stopnje).

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne pritožbenemu sodišču v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je (v relevantnem delu odločbe) mladoletna sinova pravdnih strank (A. A. in B. A.) dodelilo v varstvo in vzgojo materi (tožnici). Odločilo je, da mora toženec za vsakega od njiju mesečno plačevati 150,00 EUR preživnine. Naložilo mu je tudi plačilo preživnine za mladoletno hči, C. A., za obdobje od 1. 9. 2017 do 31. 1. 2018. V preostalem delu je tožbeni zahtevek tožnice zavrnilo. Odločilo je še, da se mladoletna C. A. zaupa v varstvo in vzgojo očetu (tožencu) in določilo, da mora mati zanjo plačevati 200,00 EUR preživnine mesečno. V preostalem delu je toženčev zahtevek po nasprotni tožbi zavrnilo. Določilo je tudi stike tožnice s hčerko in toženca s sinovoma.

2. Višje sodišče je ugodilo pritožbi toženca, sodbo sodišča prve stopnje v zgoraj povzetem delu razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navedlo je, da ne more samo odpraviti kršitve 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), da se bo s tem ponovno vzpostavil način izvajanja stikov iz začasne sodne poravnave in da je bila tožba vložena leta 2017, zato z razveljavitvijo ne bo kršena pravica strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

3. Zoper takšen sklep pritožbo pravočasno vlaga tožnica. Navaja, da višje sodišče ne bi smelo razveljaviti sodbe sodišča prve stopnje, saj bi tako očitano kršitev procesnih določb kot zmotno uporabo materialnega prava, lahko odpravilo samo. Zakaj ne bi moglo odločiti samo, naj ne bi niti pojasnilo. Poudarja, da so bili izvedeni in dokazno ocenjeni vsi predlagani dokazi, dejanski stan pa je dovolj razjasnjen, da bi višje sodišče lahko odločilo. V nadaljevanju pojasnjuje, zakaj sicer meni, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

4. Toženec v odgovoru na pritožbo navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje napačna in zagovarja njeno razveljavitev.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Drugi odstavek 357.a člena ZPP določa, da se sme sklep sodišča druge stopnje izpodbijati samo, če je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njihovo naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP), bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena ZPP in drugi odstavek 355. člena ZPP). Na obsežne pritožbene navedbe in navedbe iz odgovora na pritožbo, ki se nanašajo na vsebinsko pravilnost odločitve višjega sodišča, zato Vrhovno sodišče ni odgovarjalo. Presojalo je le trditve, s katerimi tožnica pritožbenemu sodišču očita, da bi moralo odločiti samo in da nasprotne odločitve ni obrazložilo.

7. V z novelo ZPP-E spremenjeni ureditvi pravdnega postopka je še bolj kot prej poudarjeno, da mora pritožbeno sodišče, če je le mogoče, meritorno in dokončno odločiti v sporu. Sodbo sodišča prve stopnje lahko razveljavi le izjemoma, v zgoraj naštetih primerih, ob čemer razveljavitev ne sme povzročiti hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Ker je razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje izjema, pa mora pritožbeno sodišče, če to stori, svojo odločitev tudi vsebinsko obrazložiti. Obrazložitev mora biti takšna, da jo sodišče, ki odloča o pritožbi po 357.a členu ZPP, lahko preizkusi hitro in brez zamudnega pregledovanja sodnega spisa.¹

8. V konkretnem primeru višje sodišče ugotavlja kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in izpodbijano sodbo razveljavlja, ker naj te ne bi moglo odpraviti samo. Sodišču prve stopnje ob tem nalaga, naj v ponovljenem postopku pravilno napolni pravni standard največje koristi otrok, tako da upošteva njihovo pravico do skupnega družinskega življenja ter napravi ustrezno dokazno oceno.

9. Pritožba tako pravilno opozarja, da vsebinske obrazložitve o tem, zakaj pritožbeno sodišče ni moglo odločiti samo, ni. Razloga za razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje namreč ne pomeni že sam očitek kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. To je še posebej očitno v konkretnem primeru, ko je ta utemeljen s (po oceni pritožbenega sodišča) napačno napolnitvijo pravnega standarda največje koristi otrok. V citiranem očitku absolutne bistvene kršitev določb pravdnega postopka se tako dejansko skriva vprašanje pravilne uporabe materialnega prava (in nestrinjanje z dokazno oceno sodišča prve stopnje). Ob dejstvu, da je sodišče prve stopnje izvedlo in ocenilo vse predlagane dokaze, pa ni videti razlogov, da takšnih kršitev (in s tem tudi očitane kršitve 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP) ne bi moglo odpraviti pritožbeno sodišče samo.

10. Vrhovno sodišče je zato pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču druge stopnje v nov postopek (peti odstavek 357.a člena ZPP).

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

-------------------------------
¹ Kar je VSRS podrobneje pojasnilo že v sklepu I Cp 37/2018 z dne 22. 11. 2018.

Datum zadnje spremembe:

25.05.2020

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep Dsp 6/2020
• VSRS Sklep Dsp 11/2021
• VSL Sodba in sklep IV Cp 1916/2020