VSRS Sklep VIII DoR 3/2020-7

Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v okoliščinah obravnavanega primera pravilna materialnopravna presoja, da ugotovljene kršitve ne utemeljujejo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v okoliščinah obravnavanega primera pravilna materialnopravna presoja, da ugotovljene kršitve ne utemeljujejo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in odločilo, da tožnici delovno razmerje pri toženki ni prenehalo 22. 1. 2018, temveč je trajalo do 31. 10. 2018, in sicer v obdobju od 1. 3. 2018 do 31. 5. 2018 s polovičnim delovnim časom, v obdobju od 1. 6. 2018 do 31. 10. 2018 pa s skrajšanim delovnim časom 10 ur na teden. Za to obdobje in v tem obsegu ji je priznalo vse pravice iz pogodbe o zaposlitvi, vključno s pripadajočo plačo. Toženki je naložilo plačilo denarnega povračila v znesku 5.717,58 EUR. Presodilo je, da je odpoved, razen za dve kršitvi, prepozna, ravnanja, ki jih je toženka očitala tožnici v dveh primerih nepooblaščenega vpogleda v račun komitentke, pa ni štelo za hujšo kršitev, ki bi utemeljevala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Poleg tega tudi ni ugotovilo okoliščin, ki bi onemogočale nadaljevanje delovnega razmerja.

2. Sodišče druge stopnje je soglašalo s presojo sodišča prve stopnje, zato je pritožbo toženke zavrnilo.

3. V pravočasnem predlogu za dopustitev revizije toženka izpostavlja naslednja vprašanja:

– ali gre v konkretnem primeru za kršitev načela bančne tajnosti;

- ali nezakoniti vpogledi tožnice v osebne podatke komitentke na njenem transakcijskem računu predstavljajo hujšo kršitev delovnih obveznosti;

- ali imajo očitane kršitve tožnici (t.j. 17 nezakonitih vpogledov) znake (nadaljevanega) kaznivega dejanja in ali je posledično izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi pravočasna.

Meni, da sodišči nista pravilno uporabili materialnega prava, ko tožničinega ravnanja nista šteli za hujšo kršitev in se sklicuje na več odločitev sodišča druge stopnje in Vrhovnega sodišča, kjer je bilo ob enakih kršitvah zavzeto drugačno, obratno stališče in kjer je bil pomen zaupanja komitentov v poslovanje banke in njenih uslužbencev ključen za opredelitev kršitve kot hujše (Pdp 547/2012, Pdp 313/2016, VIII Ips 179/2016, VIII Ips 117/2017), o pomembnosti varovanja bančne tajnosti komitentov pa so podobna stališča zavzela tudi druga sodišča (Upravno sodišče v zadevi I U 1373/2015, Višje sodišče v Ljubljani v zadevi V Kp 1356/2016).

4. Predlog je utemeljen.

5. Sodišče po prvem odstavku 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.

6. Vrhovno sodišče ugotavlja, da so pogoji iz 367. a člena ZPP izpolnjeni glede vprašanja, razvidnega iz izreka sklepa, zato je revizijo v tem obsegu dopustilo.

7. Vrhovno sodišče je v senatu, navedenem v uvodu sklepa, odločitev sprejelo soglasno.

Datum zadnje spremembe:

22.04.2020

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba Pdp 367/2015
• VDSS sodba Pdp 188/2014
• VDSS sodba Pdp 916/2011