<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSRS Sklep I R 66/2020

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2020:I.R.66.2020
Evidenčna številka:VS00032261
Datum odločbe:30.03.2020
Senat:mag. Rudi Štravs (preds.), mag. Nina Betetto (poroč.), Jan Zobec
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
Institut:spor o pristojnosti - izključna pristojnost - izvršba na podlagi verodostojne listine - razveljavitev sklepa o izvršbi in nadaljevanje postopka v pravdi - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - pristojnost za odločanje o predlogu za začasno odredbo - akcesorni postopek - načelo formalne legalitete

Jedro

Srž problema je v presoji, ali je Okrajno sodišče v Ljubljani, ki je izključno pristojno za odločanje o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine, pristojno tudi za odločanje o upnikovem predlogu za začasno odredbo.

Ker pravdni postopek, v katerem se bo vsebinsko odločalo o utemeljenosti upnikove terjatve, še ni bil uveden, je za začasno odredbo tudi v primerih, ko poteka postopek za izvršbo na podlagi verodostojne listine, še vedno pristojno samo tisto sodišče, ki bi bilo glede na predlagano izvršilno sredstvo pristojno za odločitev o predlogu za izvršbo. To je Okrajno sodišče v Celju, na območju katerega leži nepremičnina, v zvezi s katero je upnik predlagal začasno odredbo s prepovedjo njene odtujitve ali obremenitve.

Izrek

Za odločanje o začasni odredbi je pristojno Okrajno sodišče v Celju.

Obrazložitev

1. Upnik je, kot dom starejših občanov, na Okrajno sodišče v Ljubljani podal predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Od svoje oskrbovanke (dolžnice) na podlagi priloženih računov zahteva plačilo domskega bivanja v znesku 10.127,49 EUR.

2. Okrajno sodišče v Ljubljani je dne 16. 12. 2019 izdalo sklep o izvršbi VL 119617/2019, s katerim je predlagano izvršbo dovolilo in kot pristojno sodišče opredelilo Okrajno sodišče v Celju. Temu sklepu je dolžnica ugovarjala, zato je isto sodišče dne 9. 1. 2020 sklep o izvršbi razveljavilo in kot pristojnemu sodišču zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Maribor. Zoper ta sklep se je nato dolžnica še pritožila, saj bi po njenem v resnici moralo biti pristojno celjsko sodišče, ne pa mariborsko. Ker o tej pritožbi še ni bilo odločeno, postopek tako še ni pravnomočno končan.

3. V vmesnem času je upnik za zavarovanje svoje denarne terjatve 29. 1. 2020 na Okrajno sodišče v Celju podal predlog za izdajo predhodne odredbe, podredno pa še predlog za izdajo začasne odredbe. Okrajno sodišče v Celju je s sklepom z dne 5. 2. 2020 sprejelo svojo pristojnost glede predloga za izdajo predhodne odredbe, ki ga je sicer zavrnilo, medtem ko se je glede predloga za izdajo začasne odredbe izreklo za krajevno nepristojno ter zadevo v tem delu zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Ljubljani. Ocenilo je, da tam o tej terjatvi že poteka izvršba na podlagi verodostojne listine, zato je tudi za temu pridruženo zavarovanje terjatve podana pristojnost ljubljanskega sodišča.

4. Okrajno sodišče v Ljubljani temu nasprotuje. Prepričano je, da za odločanje o začasni odredbi ni podana njegova pristojnost, zato je na Vrhovno sodišče naslovilo predlog, naj o tem odloči. V predlogu navaja, da izvršilni postopek, ki poteka na podlagi verodostojne listine, ni meritoren, zato je za izdajo začasne odredbe pristojno celjsko sodišče, kjer se nahaja v zavarovanje predlagana nepremičnina.

5. Za odločanje je pristojno Okrajno sodišče v Celju.

6. Če sodišče, ki mu je bila zadeva odstopljena kot pristojnemu sodišču, meni, da je pristojno tisto sodišče, ki mu je zadevo odstopilo, pošlje zadevo določenemu sodišču, da reši spor o pristojnosti. V sporu o pristojnosti med sodišči z območja različnih višjih sodišč odloča Vrhovno sodišče. Za tak primer gre v tej zadevi, kjer je podan spor med dvema okrajnima sodiščema, ki ležita na območju višjih sodišč v Ljubljani oziroma Celju (24. in 25. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

7. Okrajno sodišče v Ljubljani je z dvema dopisoma, datiranima 9. in 13. marec 2020, podalo na videz dve ločeni pobudi, a je iz pojasnil in stanja spisa videti, da gre po vsebini za eno samo, le da nekoliko dopolnjeno oziroma dodelano prošnjo. Ta se nanaša samo na upnikov predlog za izdajo začasne odredbe, ne pa tudi na predlog za izdajo predhodne odredbe, o katerem je Okrajno sodišče v Celju že odločilo oziroma sprejelo svojo pristojnost.

8. Zdi se, da je zaplet samo prehoden. Z odločitvijo o dolžničini pritožbi zoper razveljavitveni sklep bo postal pravnomočen tudi (tak ali drugačen) sklep o odstopu spisa drugemu sodišču, s čimer bo postopek prerasel v klasično pravdo, ki bi sicer pritegnila odločanje o tovrstnem začasnem zavarovanju denarne terjatve. Stranki se tudi sicer strinjata,1 da bi moralo biti pristojno celjsko sodišče, ne pa mariborsko, češ da je v razveljavitvenem sklepu Okrajnega sodišča v Ljubljani prišlo do očitne pomote, kar dodatno osmišlja nadaljnji razvoj zadeve. Vseeno pa v tem času izpostavljeni problem obstaja, zato zahteva odgovor.

9. Srž problema je v presoji, ali je Okrajno sodišče v Ljubljani, ki je izključno pristojno za odločanje o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine,2 pristojno tudi za odločanje o upnikovem predlogu za začasno odredbo. Obe sprti sodišči svoje stališče utemeljujeta z določbami Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), a si jih različno razlagata. ZIZ v prvem oziroma četrtem odstavku 266. člena določa, da je v primeru, če je uveden pravdni ali kakšen drug sodni postopek, za začasno odredbo krajevno pristojno tisto sodišče, pred katerim teče postopek. V primeru, če postopek še ni uveden, pa tisto sodišče, ki bi bilo pristojno za odločitev o predlogu za izvršbo.

10. Vprašanje je torej, ali je konkretni postopek, ki poteka pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani kot izvršba na podlagi verodostojne listine, mogoče opredeliti kot drug, že uveden sodni postopek, ki naj pritegne tudi odločanje o začasni odredbi? Odgovor je nikalen; ker pravdni postopek, v katerem se bo vsebinsko odločalo o utemeljenosti upnikove terjatve, še ni bil uveden, je za odločitev o začasni odredbi pristojno tisto sodišče, ki je pristojno za odločitev o predlogu za izvršbo. To je Okrajno sodišče v Celju, na območju katerega leži nepremičnina, v zvezi s katero je upnik predlagal začasno odredbo s prepovedjo njene odtujitve ali obremenitve (prvi odstavek 166. člena ZIZ).

11. Razlog za navedeno opredelitev je v pravni naravi „postopka“ izvršbe na podlagi verodostojne listine. Resda gre za sodni postopek, a ne v pomenu atrakcije zavarovanja iz četrtega odstavka 266. člena ZIZ. Zanjo je ključna vsebinska vez med glavnim in akcesornim postopkom, ne pa obstoj kakršnega koli postopka per se. Izvršba na podlagi verodostojne listine pomeni odraz načela ekonomičnosti; gre za hibrid (kompromis) med klasičnim izvršilnim postopkom, ki temelji na načelu formalne legalitete, ter pravdo,3 katerega smoter je v procesni poenostavitvi zahtevane izvršbe, ko upnikova denarna terjatev (še) ne temelji na izvršilnem naslovu, a ji dolžnik ne nasprotuje (ugovarja). V takem primeru, ko ni sporen upnikov oprijemljiv pravni temelj (verodostojna listina), bi bilo namreč nesmiselno, da se upnika sili še v (odvečno in zamudno) pravdo po dodaten izvršilni naslov (sodbo). Šele če dolžnik ugovarja dajatvenemu delu sklepa o izvršbi, katerega jedrna podstat je v njem subsumirana ugotovitev o obstoju pravnega temelja zahtevane denarne terjatve, se po razveljavitvi izvršilnega (dovolilnega) dela sklepa o izvršbi postopek nadaljuje pred pristojnim sodiščem z obravnavanjem glavne stvari (drugi odstavek 62. člena ZIZ).4 Tedaj tudi postane jasno, da bo moral upnik zahtevano terjatev najprej dokazati, šele nato pa bo z uspešno pridobljenim izvršilnim naslovom lahko nadaljeval že začeto izvršbo.5

12. To pomeni, da se do tega trenutka Okrajno sodišče v Ljubljani, ki je izključno pristojno za izvršilne postopke na podlagi verodostojne listine, problemsko (tj. vsebinsko) s terjatvijo sploh ne ukvarja – ta ga samo po sebi ne zanima; kaj šele, da bi jo skušalo tako ali drugače (za)varovati. Tako že v zasnovi ne (z)more odločati o vsebinski utemeljenosti začasne odredbe, katere bistvo je prav v varovalnem prejudiciranju obstoječe denarne terjatve (270. člena ZIZ). Pri izvršbi na podlagi verodostojne listine je sklep o izvršbi izdan samo na podlagi podatkov, ki jih je v izvršilnem predlogu sodišču enostransko posredoval upnik, pa čeprav so ti lahko neresnični (drugi odstavek 44. člena ZIZ). V predlogu so nujni samo tisti podatki, ki so potrebni, da se opravi izvršba (drugi odstavek 41. člena ZIZ). Upniku tudi ni treba priložiti verodostojne listine, temveč mora to listino samo dovolj določno označiti in navesti zapadlost terjatve (peti odstavek 41. člena ZIZ). Tudi po vloženem ugovoru s strani dolžnika, ko je zadeva kontradiktorno že načeta in zrela za vsebinsko obravnavo, pa se to sodišče še vedno ne opredeljuje do utemeljenosti upnikove terjatve, temveč ocenjuje le zadostnost podane ugovorne obrazložitve (61. člen ZIZ). To pomeni, da to sodišče vselej izhaja izključno iz razpoznavne volje vpletenih subjektov, tj. upnika, ki predlaga izvršbo, in dolžnika, ki se na tak predlog odzove; kot smiselna analogija pripoznave tožbenega zahtevka v klasičnem pravdnem postopku.6

13. Dejanska in pravna podlaga spora je tako že sistemsko zanemarjena, posledično pa med postopkom izvršbe na podlagi verodostojne listine in začasno odredbo ni podana zadostna vsebinska povezanost, ki sicer teleološko utemeljuje smiselnost pridružitve začasnih odredb k odločanju o glavni stvari. Tako je za začasno odredbo tudi v primerih, ko poteka postopek za izvršbo na podlagi verodostojne listine, še vedno pristojno samo tisto sodišče, ki bi bilo glede na predlagano izvršilno sredstvo pristojno za odločitev o predlogu za izvršbo.

14. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče v sporu o pristojnosti na podlagi drugega odstavka 25. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ sklenilo, da je za odločanje o začasni odredbi pristojno Okrajno sodišče v Celju.

-------------------------------
1 Kot je razvidno iz predloga za izdajo začasne odredbe in dolžničine pritožbe zoper razveljavitveni sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani.
2 Kot to določata 99.a člena Zakona o sodiščih in 40.c člena ZIZ.
3 Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine se obravnava kot tožba v pravdnem postopku (drugi odstavek 62. člena ZIZ). Tudi zato je dajatveni del sklepa o izvršbi oblikovan v pomenu klasičnega tožbenega zahtevka: »Dolžniku se naloži, da v roku 8 dni po vročitvi upniku poravna v predlogu navedeno terjatev.« (sedma alineja drugega odstavka 41. člena ZIZ).
4 Kot pri ugovoru zoper plačilni nalog: »Če toženec vloži obrazložen ugovor, sodišče s sklepom razveljavi plačilni nalog in začne po pravnomočnosti tega sklepa z obravnavanjem glavne stvari.« (drugi odstavek 436. člena ZPP).
5 Pravdno sodišče že izdani sklep o izvršbi (plačilni nalog) razveljavi oziroma ohrani v veljavi.
6 316. člen ZPP.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 24, 25, 25/2, 436, 436/2
Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 15, 40c, 41, 41/2, 41/2-7, 41/5, 44, 44/2, 61, 62, 62/2, 166, 166/1, 266, 266/1, 266/4, 270
Zakon o sodiščih (1994) - ZS - člen 99a

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
10.04.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDM2MTcy