<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSRS Sodba X Ips 31/2019

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Upravni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2020:X.IPS.31.2019
Evidenčna številka:VS00031809
Datum odločbe:19.02.2020
Opravilna številka II.stopnje:UPRS (zunanji oddelek v Mariboru) Sodba II U 511/2017
Datum odločbe II.stopnje:27.02.2019
Senat:Peter Golob (preds.), Nataša Smrekar (poroč.), Marko Prijatelj
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
Institut:gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - občinski prostorski akti - ugotovitev skladnosti občinskih prostorskih aktov - občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) - občinski prostorski načrt (OPN) - prostorski izvedbeni akti - prostorski izvedbeni načrt - prostorski ureditveni pogoji (PUP) - prenehanje veljavnosti - razveljavitev dela PUP-a - dopuščena revizija

Jedro

Okoliščina, da je PUP za mesto Maribor urejal območje prostorske planske enote St 10 S, sama po sebi ne izključuje drugačnega urejanja dela te planske enote s kasneje sprejetim (v letu 2013 tudi spremenjenim) OPPN za del PPE St 10 S in s tem tudi prenehanja veljavnosti PUP v tem delu. Revidenta namreč ne trdita, da omenjeni OPPN ne bi bil v skladu s prostorskimi sestavinami oziroma da v njih ni bilo podlage za sprejem OPPN z namenom izvedbe prostorske ureditve območja, za katerega je bilo v prostorskih sestavinah predvideno urejanje s PIN. Navedeno stališče tudi v ničemer ne posega v prenehanje veljavnosti PUP z dnem uveljavitve OPN in v postopek njihovega spreminjanja in dopolnjevanja, določena v četrtem odstavku 96. člena ZPNačrt.

OPN je hierarhično višji predpis kot OPPN, saj mora biti ta skladen z OPN. Navedeno razmerje izhaja iz vsebine njunega urejanja.

Iz četrtega odstavka 95. člena ZPNačrt ne izhaja, da bi moral biti na tej podlagi sprejeti OPPN v skladu s PUP oziroma z v njem določenimi prostorskimi izvedbenimi pogoji. Biti pa mora skladen s prostorskimi sestavinami v preteklosti sprejetih občinskega dolgo- in srednjeročnega družbenega plana. Že na podlagi te ureditve, ki je specialna v razmerju do določb, ki veljajo za sprejem OPPN po uveljavitvi OPN, je mogoče sklepati, da med OPPN in PUP ni vzpostavljenega hierarhičnega odnosa na način, kot je za OPPN in OPN določen v četrtem odstavku 15. člena ZPNačrt.

Oba prostorska izvedbena akta (PUP in PIN) sta vsak za svoje območje urejanja določala pogoje za gradnjo objektov in je kasnejši PIN, sprejet za določeno območje urejanja, nadomestil na istem območju do tedaj veljavni PUP. Slednji so torej že na podlagi zakona veljali le do sprejema izvedbenega načrta. Tako PUP kot PIN pa so morali biti usklajeni s hierarhično višjima aktoma (dolgo- in srednjeročnim planom občine), medtem ko tak odnos med njimi ni bil, niti ni mogel biti vzpostavljen.

Iz zakonske zahteve, da PIN upošteva prostorske sestavine občinski družbenih planov, in na drugi strani iz enake zahteve za OPPN po četrtem odstavku 95. člena ZPNačrt izhaja, da gre za vsebinsko primerljiva prostorska predpisa.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka je dolžna stranki z interesom povrniti stroške postopka v znesku 459,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo zoper odločbo (gradbeno dovoljenje) Upravne enote Maribor, št. 351-960/2016-28 (7036) z dne 26. 6. 2017 (izdane v zvezi z odločbo Ministrstva za okolje in prostor, št. 35108-133/2017/4 z dne 2. 10. 2017), s katero je bila investitorjema (prizadeti stranki oziroma stranki z interesom v tem upravnem sporu) dovoljena gradnja enostanovanjske stavbe z garažo na zemljišču parc. št .... k.o. Studenci.

2. V obrazložitvi sodbe je Upravno sodišče za določitev pogojev za gradnjo, med drugim glede odmika od sosednjih zemljišč, kot zakonito potrdilo uporabo določb Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja Studenci 10 S (OPPN za del PPE St 10 S) - območje za individualno stanovanjsko gradnjo južno od Pekarske ceste (v nadaljevanju OPPN za del PPE St 10 S). Zavrnilo je stališče tožnikov (lastnikov sosednjega zemljišča parc. št. ... k. o. Studenci), da bi morale biti pri izdaji gradbenega dovoljenja upoštevane določbe Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urbanistične zasnove mesta Maribor (v nadaljevanju PUP za mesto Maribor). Mestna občina Maribor je imela namreč v določbi četrtega odstavka 95. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (v nadaljevanju ZPNačrt) podlago za sprejetje OPPN za del PPE St 10 S, ta pa je v 21. členu določil prenehanje veljavnosti PUP za mesto Maribor za to območje. Zavrnilo je tudi stališče, da je treba prostorske ureditvene pogoje (v nadaljevanju PUP) enačiti z občinskim prostorskim načrtom (v nadaljevanju OPN) iz ZPNačrt in da bi moral biti OPPN skladen s PUP. Ker se glede na četrti odstavek 58. člena ZPNačrt postopek celovite presoje vplivov na okolje izvede, ko pristojno ministrstvo tako odloči, zgolj dejstvo, da ta presoja ob sprejemu OPPN ni bila izvedena, samo po sebi ne pomeni nezakonitosti navedenega odloka. Zato je tudi sklicevanje tožnikov na nezadostno osončenost njune nepremičnine, za kar tudi nista predložila dokazov, niti OPPN o tem nima posebnih določb, neutemeljeno. Poleg tega je tovrstne ugovore mogoče primarno uveljavljati v postopku sprejema predpisa, medtem ko se v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja preverja le, ali so za njegovo izdajo izpolnjeni pogoji iz 66. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1).

3. Vrhovno sodišče je na predlog tožnikov s sklepom X DoR 74/2019-3 z dne 5. 6. 2019 dopustilo revizijo glede vprašanja: "Ali lahko občina, še preden sprejme OPN, v letu 2013 sprejme OPPN za določeno območje občine in v tem delu določi prenehanje veljavnosti Odloka o PUP?"

4. Tožnika (v nadaljevanju revidenta) sta v skladu z navedenim sklepom zoper sodbo Upravnega sodišča vložila revizijo, v kateri uveljavljata zmotno uporabo materialnega prava. Predlagata, naj Vrhovno sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da izpodbijano odločbo odpravi.

5. Toženka na revizijo ni odgovorila.

6. Naslovnika gradbenega dovoljenja oziroma investitorja (prizadeta stranka) v odgovoru nasprotujeta stališču, da so PUP kot predpis primerljivi z OPN. Primerljivi so z OPPN, saj se glede na četrti odstavek 96. člena ZPNačrt spreminjajo po istem postopku, kot je v ZPNačrt določen za OPPN. Razlika naj bi bila le v tem, da PUP določajo okvir za umestitev objekta, OPPN in ostali prostorski izvedbeni načrti pa to določajo tudi grafično. Navajata, da je bil obravnavani OPPN sprejet na podlagah iz prostorskega plana po postopku iz ZPNačrt, v tem postopku pa je Ministrstvo za okolje in prostor z odločbo, št. 35409-43/2008 z dne 12. 2. 2008, tudi odločilo, da celovita presoja vplivov na okolje ni potrebna. Enako je bilo odločeno tudi v postopku sprememb in dopolnitev akta v letu 2013. Ker je bil uporabljeni OPPN sprejet po postopku, skladnem z veljavnimi zakonskimi določbami, se je lahko z njim določilo prenehanje veljavnosti PUP za določeno območje. Ne strinjata se niti, da OPPN ni namenjen določanju prostorih izvedbenih pogojev, kamor spadajo odmiki in gabariti. OPPN namreč še podrobneje kot OPN načrtuje prostorske ureditve na določenih območjih, pri čemer je glede na 95. člen ZPNačrt bistveno, da se OPPN pripravi skladno s prostorskimi sestavinami občinskega dolgoročnega in srednjeročnega plana, ki veljajo do uveljavitve OPN. Pri tem pa lahko posamezne pogoje umestitve objektov v prostor uredi drugače, kot je to določeno v PUP, kar potrjuje tudi določba četrtega odstavka 96. člena ZPNačrt. Predlagata zavrnitev revizije in povračilo stroškov revizijskega postopka.

K I. točki izreka

7. Revizija ni utemeljena.

8. Vrhovno sodišče v primeru dopuščene revizije preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena (drugi odstavek 371. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Pri odločanju je vezano na dejanske ugotovitve iz pravnomočno končanega postopka (tretji odstavek 370. člena ZPP), ki so povezane s pravnim vprašanjem, o katerem se odloča v revizijskem postopku.

Dosedanji postopek in dejansko stanje

9. Iz izpodbijane sodbe izhaja, da Mestna občina Maribor na podlagi ZPNačrt, ki je začel veljati 28. 4. 2007, še ni sprejela OPN. Ob sprejetju omenjenega zakona je območje načrtovane gradnje, za katero je bilo izdano izpodbijano gradbeno dovoljenje, in pogoje zanjo urejal PUP za mesto Maribor (Medobčinski uradni vestnik, št. 1/2014-UPB1, 12/14, 5/15, 11/15, 20/15, 20/16, 29/16 in 9/17). Navedeni predpis je v delu, ki se nanaša na del območja prostorske planske enote St 10 S, prenehal veljati s sprejemom OPPN za del PPE St 10 S (Medobčinski uradni vestnik, št. 31/08, 6/13) (21. člen OPPN). Podlaga za sprejem tega OPPN, ki je določil pogoje za gradnjo v delu območja, ki ga je pred tem urejal PUP za mesto Maribor, je bila prehodna določba četrtega odstavka 95. člena ZPNačrt.

Vsebinska presoja navedb strank

10. Vrhovno sodišče najprej zavrača stališče prizadete stranke, da v tem postopku ne bi smelo presojati zakonitosti OPPN, ker naj bi tožnika o tem sprožila postopek pred Ustavnim sodiščem RS, in da tudi sicer ni v pristojnosti revizijskega sodišča odločanje o zakonitosti 21. člena OPPN za del PPE St 10 S.

11. V skladu s 125. členom Ustave so sodniki pri opravljanju sodniške funkcije vezani na Ustavo in zakon, ne pa tudi na podzakonske predpise ali predpise lokalnih skupnosti. To pomeni, da podzakonskih predpisov, predpisov lokalnih skupnosti in splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil, sodišče niti ne sme uporabiti, če meni, da niso v skladu z Ustavo ali z zakonom. Ustava namreč daje sodniku pooblastilo in nalaga dolžnost, da pri odločanju o pravicah in obveznostih v takšnem primeru sam izloči "podzakonske" predpise (t. i. exceptio illegalis).1 Pri tem nezakonitost in s tem povezan spregled (neuporaba) predpisa učinkuje le v postopku, v katerem je bila nezakonitost ugotovljena, saj sodišče pooblastila, kot ga ima Ustavno sodišče, to je za razveljavitev ali odpravo nezakonitega predpisa (prvi odstavek 161. člena Ustave), nima. Po navedenem okoliščina, da naj bi revidenta uveljavljala nezakonitost spornega OPPN pred Ustavnim sodiščem, samo po sebi ne vpliva na uporabo navedene pravne možnosti v revizijskem postopku.

12. Za odločanje v tej zadevi so neupoštevne tudi navedbe, da bi v primeru odprave izpodbijanega gradbenega dovoljenja prišlo do neenakopravne obravnave prizadete stranke glede na lastnike ostalih zemljišč, ki so pridobili dovoljenja na podlagi istega prostorskega akta. S sklicevanjem na enakost namreč ni mogoče zahtevati, da bi organi poenotili svojo prakso tako, da bi v vseh primerih odločili enako napačno. Takšna zahteva bi bila absurdna in v nasprotju z ustavno določbo, da je Slovenija pravna država (2. člen Ustave).2

13. V nadaljevanju Vrhovno sodišče odgovarja na revizijske navedbe, da OPPN za del PPE St 10 S v prehodnih določbah 95. in 96. člena ZPNačrt ni imel podlage za razveljavitev PUP za mesto Maribor in da sploh ne bi smel avtonomno določati prostorskih izvedbenih pogojev, torej tudi ne odmikov. Ker občina tudi ni sprejela OPN, še vedno veljajo določbe omenjenih PUP.

Splošno o občinskih prostorskih aktih po ZPNačrt

14. Navedeni zakon je kot prostorska akta, s katerimi občina na svojem območju načrtuje prostorske ureditve lokalnega pomena, predvidel občinski prostorski načrt (OPN) in občinski podrobni prostorski načrt (OPPN). Določil je, da mora biti OPPN skladen z OPN (četrti odstavek 15. člena).

15. V skladu z 38. členom je OPN prostorski akt, s katerim se ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb občine in varstvenih zahtev določijo cilji in izhodišča prostorskega razvoja občine, načrtujejo prostorske ureditve lokalnega pomena ter določijo pogoji umeščanja objektov v prostor (prostorski izvedbeni pogoji). Slednji so v 17. točki prvega odstavka 2. člena ZPNačrt opredeljeni kot s prostorskim aktom določena merila in pogoji za umeščanje posegov v prostor, skladno s katerimi se pripravljajo projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov. OPN vsebuje strateški in izvedbeni del, pri čemer so prostorski izvedbeni pogoji določeni v izvedbenem delu, kjer se določajo tudi območja, za katera se pripravi OPPN (drugi in tretji odstavek 39. člena). Prostorski izvedbeni pogoji določajo zlasti podrobne pogoje glede namembnosti posegov v prostor, pogoje glede njihove lege, velikosti in oblikovanja, pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in na grajeno javno dobro, merila in pogoje za parcelacijo (43. člen).

16. OPPN pa je občinski prostorski akt, s katerim se podrobneje načrtuje prostorske ureditve na območjih iz 3. točke tretjega odstavka 39. člena tega zakona (torej na območjih, ki so v izvedbenem delu OPN predvidena za pripravo OPPN), lahko pa tudi na drugih območjih, če se za to izkaže potreba po tem, ko je bil sprejet OPN (prvi odstavek 55. člena ZPNačrt). Tudi OPPN je podlaga za pripravo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (tretji odstavek istega člena). Z OPPN se med drugim podrobneje določi v prvem odstavku 56. člena naštete vidike prostorske ureditve konkretnega območja, med drugim arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev, načrt parcelacije ter rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanja narave, itd.

17. Iz teh določb izhaja, da je OPN hierarhično višji predpis kot OPPN, saj mora biti ta skladen z OPN. Navedeno razmerje izhaja iz vsebine njunega urejanja. OPN tako določa, za kateri namen se bodo zemljišča v občini uporabljala ter kaj in pod katerimi pogoji se bo na njih gradilo. OPPN pa navedeno le podrobneje razčlenjuje (načrtuje) in s tem določa način, na katerega se bodo realizirale v OPN določene prostorske ureditve. V OPPN torej ne morejo biti določeni prostorski izvedbeni pogoji, ki niso v skladu z OPN kot višjim prostorskim aktom.3

Prostorski akti občine po prehodnih določbah ZPNačrt

18. V skladu s prvim odstavkom 95. člena ZPNačrt so morale občine sprejeti OPN najkasneje v 24 mesecih po uveljavitvi predpisa iz petega odstavka 39. člena tega zakona, to je Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Ur. l. RS, št. 99/2007), ki je začel veljati 14. 11. 2007. Rok za sprejem OPN se je torej iztekel 14. 11. 2009, a brez pravnih posledic za lokalne skupnosti, ki OPN niso sprejele. Zakonodajalec jih ni določil, ampak je v četrtem odstavku 95. člena ZPNačrt dopustil, da se OPPN do uveljavitve OPN pripravljajo skladno s prostorskimi sestavinami občinskega dolgoročnega plana za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorskimi sestavinami občinskega srednjeročnega družbenega plana za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (četrti odstavek 95. člena). V naslednjem, 96. členu pa je za čas do sprejema OPN uredil tudi veljavnost in spremembe obstoječih občinskih prostorskih aktov. Tako je v tretjem odstavku tega člena določil, da do uveljavitve OPN ostanejo v veljavi prostorski akti občine, ki jih je ta sprejela na podlagi Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. l. SRS, št. 18/84 in naslednji ter Ur. l. RS, št. 26/90 in naslednji, v nadaljevanju ZUNDPP). V četrtem odstavku pa še, da prostorski ureditveni pogoji iz 25. člena ZUNDPP (torej PUP) prenehajo veljati z dnem uveljavitve OPN, ki se do takrat lahko spreminjajo in dopolnjujejo po določbah tega zakona, ki urejajo OPPN.

19. Iz navedenega četrtega odstavka 95. člena ZPNačrt ne izhaja, da bi moral biti na tej podlagi sprejeti OPPN v skladu s PUP oziroma z v njem določenimi prostorskimi izvedbenimi pogoji. Biti pa mora skladen s prostorskimi sestavinami v preteklosti sprejetih občinskega dolgo- in srednjeročnega družbenega plana. Že na podlagi te ureditve, ki je specialna v razmerju do določb, ki veljajo za sprejem OPPN po uveljavitvi OPN, je mogoče sklepati, da med OPPN in PUP ni vzpostavljenega hierarhičnega odnosa na način, kot je za OPPN in OPN določen v četrtem odstavku 15. člena ZPNačrt. To pa tudi pomeni, da je enačenje oziroma primerljivost PUP in OPN v sistemu prostorskih predpisov občine, kar zagovarjata revidenta, neutemeljena. Dodatno to potrjuje umeščenost PUP v sistemu prostorskih predpisov po določbah ZUNDPP in njihova vsebina.

Občinski prostorski akti po ZUNDPP

20. V skladu z 21. členom navedenega zakona so bili PUP in prostorski izvedbeni načrti (v nadaljevanju PIN) prostorski izvedbeni akti. Z obojimi se je ob upoštevanju usmeritev dolgoročnega plana podrobneje obdelalo v srednjeročnem družbenem planu družbenopolitične skupnosti sprejete odločitve o graditvi, širitvi in prenovi naselij ter drugih posegih v prostor (22. člen). Določeno je bilo, da se s PUP urejajo območja občine, za katera ni predvidena izdelava PIN, ter za območja, za katera je predvidena njihova izdelava, pa ti načrti še ne bodo sprejeti v tekočem planskem obdobju (prvi odstavek 25. člena). Tako PUP kot PIN so določali pogoje, pomembne za izvedbo predvidenih posegov, med drugim funkcijo območja s pogoji za izrabo in kvaliteto graditve, pogoje za urbanistično oblikovanje območja ter za arhitektonsko oblikovanje objektov (40. člen).

21. Iz navedenega izhaja, da sta oba prostorska izvedbena akta, vsak za svoje območje urejanja, določala pogoje za gradnjo objektov in da je kasnejši PIN, sprejet za določeno območje urejanja, nadomestil na istem območju do tedaj veljavni PUP. Slednji so torej že na podlagi zakona veljali le do sprejema izvedbenega načrta. Tako PUP kot PIN pa so morali biti usklajeni s hierarhično višjima aktoma (dolgo- in srednjeročnim planom občine), medtem ko tak odnos med njimi ni bil, niti ni mogel biti vzpostavljen.

22. Iz navedenih določb je še razvidno, da predmet urejanja s PUP in PIN niso bile prostorske sestavine. Te je obravnaval Zakon o urejanju prostora (Ur. l. SRS, št. 18/84 in naslednji ter Ur. l. RS, št. 71/93 in naslednji, v nadaljevanju ZUreP), ki je z navedenim pojmom opredelil prostorske usmeritve in rešitve v zvezi z nalogami, ki se nanašajo na varovanje in smotrno rabo dobrin splošnega pomena in na razvoj dejavnosti v prostoru ter s katerimi se usklajuje namenska raba prostora; prostorske sestavine so sestavni del dolgoročnih in srednjeročnih planov ter letnih aktov za njihovo uresničevanje (drugi in tretji odstavek 4. člena). Na podlagi usmeritev dolgoročnega plana ter ob upoštevanju potreb socialnega in gospodarskega razvoja je srednjeročni družbeni plan občine v prostorskih sestavinah podrobno določil prostorsko organizacijo dejavnosti in namensko rabo prostora na območjih, kjer so po dogovoru o temeljih srednjeročnega družbenega plana v planskem obdobju bili predvideni posegi v prostor ali druge obveznosti v zvezi z urejanjem prostora ter za te posege oziroma obveznosti določil način in dinamiko izvedbe (prvi odstavek 43. člena ZUreP). Med drugim so se v prostorskih sestavinah srednjeročnega plana posebej določila območja stavbnih zemljišč, na katerih se bodo gradila, širila ali prenavljala naselja oziroma izvajali drugi posegi in se bo zanje izdelal prostorski izvedbeni načrt (drugi odstavek istega člena), torej PIN. Za ta območja so se na podlagi iste določbe 43. člena v prostorskih sestavinah določili pogoji, potrebni za opredelitev predvidenih prostorskih ureditev, med drugim pogoji za urbanistično oblikovanje.

23. Iz zakonske zahteve, da PIN upošteva prostorske sestavine občinski družbenih planov, in na drugi strani iz enake zahteve za OPPN po četrtem odstavku 95. člena ZPNačrt izhaja, da gre za vsebinsko primerljiva prostorska predpisa. Temu revizijskemu stališču pritrjuje tudi določba sedmega odstavka 96. člena ZPNačrt, po katerem se občinski prostorski izvedbeni načrti in zazidalni načrti iz tretjega odstavka tega člena (torej izvedbeni načrti občine, ki jih je sprejela na podlagi ZUNPDD), ki so skladni z OPN, štejejo za OPPN po tem zakonu in se lahko spreminjajo in dopolnjujejo po določbah tega zakona, ki urejajo OPPN. Ni pa pravilno – glede na predhodne razloge te sodbe – nadaljnje revizijsko sklepanje, in sicer da mora biti OPPN zaradi zahtevane skladnosti s prostorskimi sestavinami v skladu tudi s PUP in v njem določenimi izvedbenimi pogoji. Kot pojasnjeno, se prostorske sestavine niso urejale s PUP in tudi v njih predpisani prostorski izvedbeni pogoji so bili določeni le za čas do sprejema PIN, z vidika četrtega odstavka 95. člena ZPNačrt torej do sprejema OPPN za določeno ožje območje občine.

24. Po navedenem je neustrezna revizijska primerjava OPP, sprejetih v prehodnem obdobju, z OPPN po sprejemu OPN, na tem temelječe stališče, da OPPN sploh ne bi smel določiti prostorskih izvedbenih pogojev (npr. odmikov), pa napačno. Taka razlaga sledi tudi namenu zakonodajalca, ki ga je zasledoval z zagotavljanjem podlage za sprejem OPPN pred sprejetjem OPN. Iz obrazložitve k 95. členu predloga ZPNačrt (prva obravnava, z dne 24. 11. 2006, EPA 1171-IV) sicer neposredno izhaja le, da je bila določba sprejeta z namenom, da v obdobju do sprejema OPN ne bi bila onemogočena izdelava OPPN. Vendar to v povezavi z opustitvijo določitve zakonskih ukrepov, ki bi doletele občine ob nesprejetju OPN v predpisanem roku, kaže, da je bil namen omogočiti kontinuiteto v izvajanju prostorskih ureditev občine na podlagi njene dotedanje strategije prostorskega razvoja, in sicer v skladu s še naprej veljavnimi prostorskimi predpisi, sprejetimi na podlagi ZUNDPP ali ZUreP-1 (96. in 97. člen ZPNačrt), ter z dopuščenim sprejemanjem OPPN neposredno na podlagi prostorskih sestavin4 občinskih planov za območja, za katera je bilo predvideno sprejemanje podrobnejših izvedbenih načrtov, pa do uveljavitve ZPNačrt niso bili sprejeti.

25. Po obrazloženem okoliščina, da je PUP za mesto Maribor urejal območje prostorske planske enote St 10 S, sama po sebi ne izključuje drugačnega urejanja dela te planske enote s kasneje sprejetim (v letu 2013 tudi spremenjenim) OPPN za del PPE St 10 S in s tem tudi prenehanja veljavnosti PUP v tem delu. Revidenta namreč ne trdita, da omenjeni OPPN ne bi bil v skladu s prostorskimi sestavinami oziroma da v njih ni bilo podlage za sprejem OPPN z namenom izvedbe prostorske ureditve območja, za katerega je bilo v prostorskih sestavinah predvideno urejanje s PIN. Navedeno stališče tudi v ničemer ne posega v prenehanje veljavnosti PUP z dnem uveljavitve OPN in v postopek njihovega spreminjanja in dopolnjevanja, določena v četrtem odstavku 96. člena ZPNačrt. Odgovor na postavljeno vprašanje je zato pritrdilen.

26. Glede na navedeno in ker druge revizijske navedbe za odločitev niso bistvene, je Vrhovno sodišče revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).

K II. točki izreka

27. Odločitev o revizijskih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena v povezavi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker revidenta z revizijo nista uspela, morata prizadeti stranki povrniti stroške odgovora nanjo. Te je Vrhovno sodišče odmerilo skladno s priloženim stroškovnikom in ob upoštevanju Odvetniške tarife (OT) ob vrednosti odvetniške točke 0,6 EUR, in sicer 750 točk za odgovor (5. točka tar. št. 30) in 2% materialnih stroškov v višini 15 točk (11. člen OT), skupaj 459,00 EUR. EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika, OZ).

Glasovanje

28. Senat Vrhovnega sodišča je odločitev sprejel soglasno.

-------------------------------
1 Sklep Ustavnega sodišča U-I-312/05-11 z dne 10. 1. 2008, tč. 5.
2 Tako Ustavno sodišče v sklepu Up-22/94 z dne 7. 3. 1997, tč. 4.
3 Izjema je bila določena v 56. a členu ZPNačrt, ki je dopuščal tudi spremembo prostorskih izvedbenih pogojev z OPPN brez poprejšnje spremembe OPN, vendar le v povezavi s spremembo podrobnejše namenske rabe v taksativno navedenih primerih.
4 Tudi te veljajo le do sprejema OPN (prvi odstavek 96. člena ZPNačrt).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o graditvi objektov (2002) - ZGO-1 - člen 66, 66/1
Zakon o prostorskem načrtovanju (2007) - ZPNačrt - člen 2, 2/1, 2/1-17, 15, 15/4, 38, 39, 39/3, 39/3-3, 43, 55, 55/1, 55/3, 56, 56/1, 95, 95/1, 95/4, 96, 96/3, 96/4, 96/7, 97
Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (1984) - ZUN - člen 21, 25, 25/1, 40
Zakon o urejanju prostora (1984) - ZUreP - člen 4, 4/2, 4/3, 43, 43/1, 43/2
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 370, 370/2, 371, 371/2
Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 2, 125, 161, 161/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
31.03.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDM2MTQz