VSRS Sklep II DoR 625/2019

Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sodišči prve in druge stopnje v konkretnem primeru materialnopravno pravilno napolnili pravni standard "primeren dodatni rok za izpolnitev" iz drugega odstavka 105. člena OZ (ter ali je bila vsebina poziva za izpolnitev ustrezna).

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sodišči prve in druge stopnje v konkretnem primeru materialnopravno pravilno napolnili pravni standard „primeren dodatni rok za izpolnitev“ iz drugega odstavka 105. člena OZ (ter ali je bila vsebina poziva za izpolnitev ustrezna).

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je pogodba o odplačni odsvojitvi poslovnega deleža v družbi E., d. o. o., sklenjena med pravdnimi strankami v obliki notarskega zapisa notarja A. A. št. SV 566/2013 z dne 29. 8. 2013, razvezana z dnem 4. 7. 2018 (I. točka izreka), in da mora prvi toženec tožnici izstaviti z zakonom predpisano listino v obliki notarskega zapisa, na podlagi katere se bo pri njegovem 100% poslovnem deležu v družbi E., d. o. o., vpisala kot lastnica poslovnega deleža tožnica, sicer bo sodba nadomestila tako listino (II. točka izreka). Odločilo je še o stroških postopka.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožencev zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je še o pritožbenih stroških.

3. Toženca v predlogu za dopustitev revizije sodiščema prve in druge stopnje očitata, da sta z arbitrarno razlago, da je enodnevni dodatni rok za izpolnitev po drugem odstavku 105. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) primeren, tožnici omogočila zlorabo instituta prenehanja pogodbe zaradi neizpolnitve. Menita, da je treba pri presoji pravnega standarda „primernosti roka“ upoštevati načelo sorazmernosti iz 2. člena Ustave in v skladu z 22. členom Ustave tehtati pravno upoštevne interese obeh pogodbenih strank. Če je od sklenitve posla minilo dalj časa, mora biti rok sorazmerno daljši, ker nasprotna stranka ne more takoj razpolagati z vsemi relevantnimi podatki in dokumenti. Poleg tega mora rok začeti teči s trenutkom prejema poziva in ne na točno določen dan (v konkretnem primeru bi se rok utegnil izteči, preden bi toženca poziv sploh prejela). Zgrešena je razlaga sodišča prve stopnje, da sodišče samo določi primeren rok. Posledica neprimernega roka je namreč, da upnik ni veljavno odstopil od pogodbe, zato pogodba velja in jo dolžnik še vedno lahko veljavno izpolni (VS RS II Ips 292/2012). V nadaljevanju navajata, da je pri uporabi drugega odstavka 105. člena OZ pomembno tudi dolžnikovo ravnanje (zvestoba do sklenjene pogodbe) v dodatnem roku¹, in da je bila tožnica pri sklepanju sporne pogodbe nepoštena. Trdita, da opomin z dne 28. 6. 2018 vsebinsko ne predstavlja pravilnega poziva k plačilu v smislu drugega odstavka 105. člena OZ, ker v njem ni navedeno, da pogodbenemu razmerju grozi prenehanje, če obveznost v dodatnem roku ne bo izpolnjena. Zatrjujeta tudi kršitev četrtega odstavka 269. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP in kršitev 22. člena Ustave. Predlagata dopustitev revizije glede vprašanj, (1) ali je mogoče enodnevni dodatni izpolnitveni rok po večletni neaktivnosti obeh pogodbenih strank smatrati za primeren v smislu drugega odstavka 105. člena OZ; (2) ali je lahko primeren rok, ki se lahko izteče še preden je poziv k izpolnitvi dolžniku sploh vročen; (3) ali lahko sodišče kljub neprimernosti dodatnega izpolnitvenega roka, ki ga je postavil dolžnik, samo ugotavlja, kakšen bi bil primeren rok, in presoja, ali je dolžnik svojo obveznost izpolnil v, s strani sodišča opredeljenem, primernem roku; (4) ali bi sodišči prve in druge stopnje pri uporabi določbe drugega odstavka 105. člena OZ glede na sodno prakso Vrhovnega sodišča poleg primernosti roka morali presojati tudi ravnanje dolžnika v dodatnem roku, zlasti njegovo zvestobo do pogodbe in pripravljenost pravilno izpolniti obveznost; ali je pri presoji primernosti roka treba upoštevati tudi predhodno postopanje pogodbenih strank; (5) ali sta sodišči prve in druge stopnje odstopili od sodne prakse Vrhovnega sodišča, da je treba dati pravno varstvo tudi morebiti neskrbni stranki, če si nasproti stojita neskrbna, a pogodbi zvesta stranka, ter nepoštena in pogodbi nezvesta stranka; (6) ali mora upnik v pozivu k izpolnitvi ob postavitvi dodatnega primernega roka po večletni neaktivnosti obeh pogodbenih strank dolžnika ustrezno seznaniti, da mu grozi prenehanje pogodbe; (7) ali je pri ugotavljanju neznatnega dela obveznosti v smislu 110. člena OZ treba upoštevati delež neizpolnjenega dela obveznosti glede na višino celotne dolgovane obveznosti (torej glavnico povečano za že zapadle obresti); ali 19-odstotni delež neplačane obveznosti predstavlja neznatni del obveznosti v smislu 110. člena OZ; in (8) ali lahko sodišče odstopi od prepovedi upoštevanja pripravljalne vloge, vložene v manj kot petnajst dnevih pred pripravljalnim narokom, kot je določeno v četrtem odstavku 269. člena ZPP.

4. Predlog je utemeljen v obsegu, opredeljenem v izreku tega sklepa.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so glede vprašanja, opredeljenega v izreku tega sklepa, podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP in je zato v tako začrtanem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

-------------------------------
¹ Ob tem se sklicujeta na zadevi VSRS III Ips 39/2015 in II Ips 24/2017 ter zadevo VSL I Cpg 473/2011.

Datum zadnje spremembe:

23.03.2020

Podobni dokumenti:

• VSRS Sodba II Ips 49/2020
• VSL sodba II Cp 2265/2013
• VSC Sodba Cp 651/2017