VSRS Sklep Cp 3/2020

Jedro

Pritožnica ne nasprotuje razlogom sodišča druge stopnje za razveljavitev prvostopenjska sklepa, temveč se ukvarja izključno z vsebinskim vidikom odločitve, kar pa ni dovoljen pritožbeni razlog.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča druge stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v zapuščinskem postopku, v katerem je zapuščino predstavljalo denacionalizirano premoženje, ki je bilo zapustniku vrnjeno na podlagi pravnomočnih odločb o denacionalizaciji, izdalo sklep o dedovanju z dne 21. 5. 2014. Nadalje je glede naknadno najdene zapuščine izdalo dodatni sklep o dedovanju z dne 10. 1. 2019. Z obema sklepoma je ugotovilo, da so dediči denacionaliziranega premoženja in naknadno najdene zapuščine (nepremičnin in odškodnine v obliki obveznic Slovenske odškodninske družbe) A. A., B. B., C. C., D. D., E. E. in F. F., vsak do 1/6.

2. Zoper oba sklepa sodišča prve stopnje se je pritožila G. G., pri čemer je sodišče druge stopnje pritožbo zoper sklep o dedovanju z dne 21. 5. 2014 zavrglo (I. točka), pritožbi zoper dodatni sklep o dedovanju z dne 10. 1. 2019 pa ugodilo, dodatni sklep o dedovanju razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (II. točka). Ugotovilo je, da pritožnica kljub temu, da ji je bil dodatni sklep o dedovanju vročen, v postopku pred sodiščem prve stopnje ni imela možnosti sodelovati kot dedinja, šele v pritožbi je prvič pojasnila, da (meni, da) je dedinja in zakaj. Razveljavitev sklepa je sodišče utemeljilo s tem, da okoliščine primera niso takšne, da bi lahko samo dopolnilo postopek, saj bi bilo z opravo nove zapuščinske obravnave na pritožbeni stopnji prekomerno poseženo v pravico do sojenja na dveh stopnjah in pravico do pritožbe. Ocenilo je, da z razveljavitvijo izpodbijanega sklepa ne bo prišlo do hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

3. Dedinja F. F. je zoper II. točko sklepa sodišča druge stopnje pravočasno vložila pritožbo (in pravočasno dopolnitev pritožbe) zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. V njej oporeka dedni pravici G. G. in v zvezi s tem obširno pojasnjuje širše družinsko ozadje ter opisuje svoje videnje dejanskega stanja v zadevi. Sodišču predlaga, da zavrne pritožbo G. A. in potrdi prvotno odločitev v dodatnem sklepu o dedovanju, hkrati pa tudi predlaga, da jo v zadevi zasliši.

4. Pritožba je bila vročena drugim dedičem in G. G., ki je nanjo pravočasno odgovorila. V odgovoru pojasnjuje, zakaj meni, da ji gre dedna pravica po pokojnem.

5. Pritožnica je podala še odgovor na odgovor, v katerem vztraja pri navedbah iz pritožbe in dopolnitve pritožbe.

6. Pritožba ni utemeljena.

7. Po 357.a členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) je zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe¹ in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje dovoljena pritožba. Vrhovno sodišče ugotavlja, da pritožnica sklepa drugostopenjskega sodišča ne izpodbija iz dovoljenih pritožbenih razlogov po drugem odstavku 357.a člena ZPP, saj ne trdi, da bi sodišče druge stopnje kršitev postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali da bi moralo samo opraviti novo sojenje. Pritožbo iz 357.a člena ZPP napačno razume kot pravno sredstvo, na podlagi katerega se vsebinsko presoja pravilnost stališč sodišča druge stopnje v razveljavitvenem sklepu. Takih pooblastil pa Vrhovno sodišče v okviru pritožbenega preizkusa po 357.a členu ZPP nima.²

8. Ker pritožnica pritožbenih razlogov iz drugega odstavka 357.a člena ZPP ni zatrjevala, Vrhovno sodišče pa nanje ne pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s šestim odstavkom 357.a člena ZPP).

-------------------------------
¹ Po stališču Vrhovnega sodišča mora biti pritožba dostopna tudi v nepravdnem postopku, v katerem sodišče vselej odloča s končnimi sklepi, ki so po svojem smislu v bistvenem enaki sodbam in pomenijo vsebinsko odločitev o zadevi. Prim. sklepe Vrhovnega sodišča Cp 13/2018 z dne 7. 5. 2018, Cp 15/2018 zdne 16. 5. 2018 in Cp 29/2018 z dne 13. 9. 2018.
² To je Vrhovno sodišče pojasnilo že v številnih sklepih, npr. Cp 44/2019 z dne 14. 11. 2019, Cp 42/2019 z dne 19. 9. 2019, Cp 36/2019 z dne 8. 8. 2019 in Cp 23/2019 z dne 11. 4. 2019.

Datum zadnje spremembe:

19.03.2020

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep Cp 27/2021
• VSRS Sklep Cp 13/2021
• VSC sklep Cp 1110/2008