VSRS Sodba III Ips 2/2020

Jedro

Začetek stečajnega postopka načeloma ne vpliva na veljavnost in učinkovanje vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe. Zato je te učinke na pogodbo treba presojati po splošnih pravilih obligacijskega prava, kar obenem pomeni, da začetek stečaja nad eno od strank vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe načeloma v ničemer ne zoži obsega razlogov glede veljavnosti in učinkovanja take pogodbe, ki izhajajo iz splošnih pravil obligacijskega prava. Zato velja, da ZFPPIPP tudi ne izključuje uporabe drugih (splošnih) pravil obligacijskega prava o odstopni pravici.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se spremeni:

− v I. točki izreka tako, da se pritožba tožeče stranke zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje in

− v II. točki izreka tako, da je tožeča stranka dolžna v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti toženi stranki njene stroške pritožbenega postopka v znesku 995,36 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka.

II. Tožeča stranka je dolžna v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti toženi stranki njene stroške revizijskega postopka v znesku 3.958,48 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka.

Obrazložitev

Dosedanji tek postopka

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da je toženec dolžan tožniku izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo, s katerim izrecno in nepogojno dovoljuje vknjižbo lastninske pravice na nepremičnini z ID znakom 001 v korist tožnika do 287/1000 (I. točka izreka). Tožniku je naložilo povrnitev 2.474,67 EUR pravdnih stroškov toženca (II. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je ugodilo zahtevku za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, pri čemer je tožniku istočasno naložilo izpolnitev pogodbene obveznosti, to je plačilo 91.653,62 EUR na transakcijski račun toženca po pogodbi o dolgoročnem kreditu z dne 2. 7. 2007 št. K 811/2007, vse v roku 60 dni (I. točka izreka), ter odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka na prvi in drugi stopnji (II. točka izreka).

3. Na predlog toženca je Vrhovno sodišče Republike Slovenije s sklepom III DoR 58/2019 z dne 26. 8. 2019 dopustilo revizijo glede vprašanj:

− Ali je in če, v katerih primerih, v primeru, da je ena od pogodbenih strank insolventni dolžnik v insolvenčnem postopku, mogoče odstopiti od pogodbe tudi po splošnih določilih obligacijskega prava, neodvisno od specialnih določil ZFPPIPP?

− Ali je materialno pravno pravilen (sklepčen) zahtevek tožeče stranke za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, če je zemljiškoknjižno dovolilo že vsebovano v pogodbi, katere izpolnitev tožeča stranka vtožuje?

4. Toženec je v zakonskem roku vložil revizijo, v kateri je uveljavljal revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje glede dopuščenih revizijskih vprašanj. Vrhovnemu sodišču je predlagal, da reviziji ugodi in sodbo sodišča druge stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne. Podredno temu pa, da sodbo sodišča druge stopnje razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču druge oziroma prve stopnje. Priglasil je revizijske stroške.

5. Tožnik je v odgovoru na revizijo predlagal zavrnitev revizije. Uveljavljal je povrnitev stroškov odgovora na revizijo.

Relevantno dejansko stanje

6. Dejanske ugotovitve sodišč prve in druge stopnje, ki so za odločitev o reviziji odločilnega pomena in na katere je Vrhovno sodišče vezano (drugi odstavek 370. člena ZPP), so:

− Toženec je lastnik nepremičnine z ID znakom 001.

− Tožnik kot kupec je s tožencem kot prodajalcem sklenil Prodajno pogodbo z dne 23. 1. 2013 (v nadaljevanju Prodajna pogodba), s katero se je za 287/1000 delež prej navedene nepremičnine zavezal plačati 113.069,11 EUR.

− Toženec je tožniku izročil nepremičnino, ne pa tudi zemljiškoknjižnega dovolila.

− Tožnik je kupnino delno plačal. Neplačani preostanek kupnine, ki znaša 91.653,62 EUR, se je tožnik zavezal plačati neposredno na račun kreditodajalca po pogodbi o dolgoročnem kreditu št. K 818/2007 z dne 2. 7. 2007. Tožnik kreditodajalcu ni plačeval obrokov, zato je kreditodajalec kreditno pogodbo odpovedal.

− Tožnik ni plačal preostanka kupnine na kakšen drugačen način in ga tudi ne more plačati.

− Toženec je po začetku stečajnega postopka, ki se je nad njim začel 22. 12. 2014, tožniku podal odstopno izjavo glede Prodajne pogodbe.

Razlogi sodišč nižjih stopenj

7. Sodišče prve stopnje je presodilo, da je toženec veljavno odstopil od Prodajne pogodbe na podlagi tretjega odstavka 117. člena Obligacijskega zakonika (OZ), ker je postala izpolnitev obveznosti Prodajne pogodbe na način, kot je tam določeno, nemogoča zaradi ravnanja tožnika. Ta namreč ni obročno odplačeval kredita kreditodajalcu po pogodbi o dolgoročnem kreditu - tako odplačevanje pa je bilo predvideno v Prodajni pogodbi, zato je kreditodajalec kreditno pogodbo odpovedal.

8. Sodišče druge stopnje je materialnopravno stališče prvostopenjskega sodišča presodilo kot zmotno, saj za primere neizpolnitve pogodbe velja specialna ureditev po 267. členu ZFPPIPP, zaradi česar odstop od pogodbe po 117. členu OZ ni mogoč. Po 267. členu ZFPPIPP pa do odstopa od Prodajne pogodbe ni prišlo.

Glede obsega revizijskega preizkusa

9. Po določbi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena.

Presoja revizije

10. Revizija je utemeljena.

11. Prodajna pogodba, ki sta jo sklenili pravdni stranki, je imela ob začetku stečajnega postopka nad toženo stranko pravno naravo vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe v smislu drugega odstavka 24. člena ZFPPIPP, kot sta presodili že sodišči prve in druge stopnje in o čemer v reviziji ni več nobenega spora. Sporno je, ali je ta pogodba zaradi odstopa toženca prenehala veljati.

12. Smisel pravil ZFPPIPP iz pododdelka 5.3.3, kjer so urejena posebna pravila za vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe, je izključitev splošnih pravil o pravnih posledicah začetka stečajnega postopka za terjatve upnikov iz pododdelka 5.3.2 (prvi odstavek 265. člena ZFPPIPP). Začetek stečajnega postopka ne povzroči nobenih posledic za terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, ki izvirajo iz vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe.

13. Terjatve in obveznosti strank vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe ostanejo take, kot da do stečaja sploh ne bi prišlo. V 267. členu ZFPPIPP so urejena le nekatera dodatna pravila, pod katerimi sme stečajni dolžnik z začetkom stečajnega postopka odstopiti od vzajemno neizpolnjene pogodbe, če za odstop pridobi soglasje sodišča. Glavno vodilo za dopustnost odstopa od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe po tem določilu je doseganje najugodnejših pogojev za plačilo terjatev upnikov. Sodišče namreč da soglasje k uresničitvi odstopne pravice, če se z njeno uresničitvijo dosežejo ugodnejši pogoji za plačilo upnikov (četrti odstavek 267. člena ZFPPIPP).

14. Začetek stečajnega postopka načeloma ne vpliva na veljavnost in učinkovanje vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe. Zato je te učinke na pogodbo treba presojati po splošnih pravilih obligacijskega prava, kar obenem pomeni, da začetek stečaja nad eno od strank vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe načeloma v ničemer ne zoži obsega razlogov glede veljavnosti in učinkovanja take pogodbe, ki izhajajo iz splošnih pravil obligacijskega prava.

15. Zato velja, da ZFPPIPP tudi ne izključuje uporabe drugih (splošnih) pravil obligacijskega prava o odstopni pravici.¹ Nenazadnje je zakonodajalec v sedmem odstavku 268. člena ZFPPIPP, kjer so urejene pravne posledice odstopa od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe, predvidel, da lahko tako stečajni dolžnik kot njegov sopogodbenik po začetku stečaja uresničita odstopno pravico tudi po splošnih pravilih obligacijskega prava. Zato je stališče sodišča druge stopnje, da odstop od pogodbe po splošnih pravilih OZ ni mogoč v primeru, ko je ena od pogodbenic v stečajnem postopku, saj takrat velja specialna ureditev po 267. členu ZFPPIPP o odstopu od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe, materialnopravno zmotno.

16. Iz ugotovljenega dejanskega stanja pred sodiščema nižjih stopenj izhaja, da tožnik kupnine niti ne more plačati. Zato je toženec veljavno odstopil od pogodbe, pri čemer je njegovo ravnanje treba subsumirati pod zakonski dejanski stan iz 106. člena OZ, po katerem lahko upnik odstopi od pogodbe brez naknadnega (dodatnega) roka, če iz dolžnikovega ravnanja izhaja, da svoje obveznosti niti v dodatnem roku ne bo izpolnil.

17. Odgovor na prvo dopuščeno revizijsko vprašanje je torej tak, da je od pogodbe v primeru, da je ena od strank stečajni dolžnik, neodvisno od določil ZFPPIPP mogoče odstopiti tudi po splošnih pravilih obligacijskega prava, če so za to izpolnjene tam določene predpostavke.

18. Glede na ugotovljeno dejansko stanje se ob pravilni uporabi materialnega prava odločitev sodišča prve stopnje izkaže kot pravilna. Zato je Vrhovno sodišče reviziji ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (prvi odstavek 380. člena ZPP).

19. Drugo dopuščeno vprašanje bi bilo relevantno le, če bi bil odgovor na prvo dopuščeno vprašanje negativen. Zato se Vrhovno sodišče do tega vprašanja ni opredeljevalo.

Stroški postopka

20. Odločitev o stroških celotnega postopka temelji na drugem odstavku 165. člena, na 154. členu in na 155. členu ZPP. Stroški postopka so odmerjeni v skladu z Odvetniško tarifo (OT) z vrednostjo točke 0,459 EUR za procesna dejanja pred 6. 4. 2019 in z vrednostjo točke 0,60 EUR za procesna dejanja od 6. 4. 2019 ter predloženimi stroškovniki.

21. Z ugoditvijo reviziji, spremembo sodbe sodišča druge stopnje in potrditvijo sodbe sodišča prve stopnje je že odločeno, da je tožnik dolžan tožencu povrniti stroške, ki so mu nastali v postopku na prvi stopnji.

22. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, je dolžan povrniti tožencu njegove stroške odgovora na pritožbo. Toženec je upravičen do povrnitve stroškov odgovora na pritožbo v znesku 995,36 EUR (803,25 EUR za pritožbo, 12,62 EUR pavšala za izdatke in 22 % DDV).

23. Toženec je z revizijo uspel. Zato mu je tožnik dolžan povrniti njegove stroške revizijskega postopka v znesku 3.958,48 EUR (803,25 EUR za predlog za dopustitev revizije, 678,38 EUR za revizijo, 29,42 EUR pavšala za izdatke, 22 % DDV in sodna taksa v višini 2.115,00 EUR).

24. Vrhovno sodišče je odločitev sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

-------------------------------
¹ Gl. na primer sklep VS RS III Ips 132/2014 z dne 20. 1. 2015.

Datum zadnje spremembe:

16.03.2020

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep III DoR 58/2019-8
• VSL sklep Cst 218/2011
• VSK Sodba I Cp 146/2020