<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSRS Sklep I R 171/2019

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2019:I.R.171.2019
Evidenčna številka:VS00030373
Datum odločbe:09.12.2019
Senat:mag. Rudi Štravs (preds.), mag. Nina Betetto (poroč.), Karmen Iglič Stroligo
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - prenos pristojnosti na drugo manj obremenjeno stvarno pristojno sodišče - nezadovoljstvo z delom sodišča - trajanje sodnega postopka - pravica do sojenja v razumnem roku

Jedro

Predlagatelj se sklicuje na nezakonit prenos pristojnosti po 105. a členu ZS ter na subjektivno zaznane nepravilnosti pri delu sodišča kot celote in sodeče sodnice, kar naj bi ustvarilo videz nezaupanja in pristranskosti. Nekateri očitki so sicer novi, a po vsebini pomenijo dvom v pravilnost procesnega postopanja sodnikov, kar je, kot je bilo tožniku pojasnjeno že v sklepu I R 2/2019 z dne 14. 3. 2019, lahko kvečjemu predmet obravnave v postopku z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi zoper sodniške odločitve.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Pred Okrajnim sodišče v Celju je v teku pravda II P 90/2018, v kateri tožnica kot upravnica večstanovanjske stavbe od toženca kot etažnega lastnika zahteva plačilo stroškov upravljanja in obratovanja.

2. Toženec je z vlogo, ki jo je Okrajno sodišče v Celju prejelo 25. 10. 2019, ponovno (drugič) zahteval prenos zadeve na drugo stvarno pristojno sodišče. Meni, da so za predlagani prenos podani drugi tehtni razlogi po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Vsebinsko enak predlog je vložil tudi v zadevi, ki se pred istim sodiščem vodi pod opr. št. II P 145/2016. Gre za eno od več istovrstnih pravd (za plačilo stroškov upravljanja in obratovanja), ki jih ista tožnica vodi zoper toženca.

3. Toženec kot okoliščino, zaradi katere naj bi bil podan resen dvom v nepristranskost vseh sodnikov pristojnega sodišča, navaja, da razpravljajoče sodišče v pravdnem postopku zavestno krši veljavne in zavezujoče sklepe Vrhovnega sodišča ter izkrivlja pravo na način, da mu škoduje. Krivično sojenje očita tudi Vrhovnemu sodišču (opozarja na zadevi I R 2/2009 in I R 3/2019), ki ne spoštuje svojih sklepov (I R 28/2017 in I R 87/2017) o izključni pristojnosti. Toženec je za zaščito interesov zoper kršitelje vložil kazenske ovadbe, kar je po njegovem mnenju utemeljen razlog za delegacijo pristojnosti. Vztraja, da je bil prenos pristojnosti, ki je bil izveden na podlagi četrtega odstavka 105.a člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS) in s katerim je bila pristojnost za odločanje v pravdnih zadevah prenesena iz Okrajnega sodišča v Šentjurju na Okrajno sodišče v Celju, nezakonit. Temeljil je na nezakoniti nameri, da se pravdni postopek začne znova. Poudarja, da je dvome v zakonitost postopanja Okrajnega sodišča v Celju večkrat skušal odpraviti z vlaganjem predlogov za delegacijo pristojnosti, a je bil pri tem neuspešen. Prepričan je, da se postopek v zadevi P 24/2016 zavlačuje z namenom, da bi bilo prej (tožencu v škodo) odločeno v zadevah II P 90/2018 in II P 145/2016, s čimer bi se razvrednotilo sodbo P 564/2013, po kateri tožnica ni upravnica stavbe. A. A. je razpravljajoča sodnica v kar petih zadevah med istima strankama; razlog za to je pristranskost v korist tožnice. Meni, da sodnice na Okrajnem sodišču v Celju delujejo povezano in pod vplivom predsednice sodišča ter tožnice. S svojimi dejanji skušajo vplivati na toženčevo pričo in nezakonito obravnavajo njegova pravna sredstva. Ponovno (kot že v predhodnih predlogih) obširno opisuje procesno stanje, kritizira procesna dejanja sodišča in pojasnjuje svoja materialnopravna naziranja (tudi v drugih) postopkih, zlasti svojo nosilno tezo, da tožnica sploh ni veljavno izbrana upravnica večstanovanjske stavbe.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to podani drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP).

6. O predlogu toženca za delegacijo pristojnosti v obravnavanem sporu je Vrhovno sodišče vsebinsko prvič odločilo s sklepom I R 2/2019 z dne 14. 3. 2019, v katerem mu je pojasnilo, da je prenos pristojnosti na podlagi 105.a člena ZS namenjen razbremenitvi stvarno pristojnega sodišča, ki ima sodne zaostanke, hkrati pa tudi pospešitvi postopkov, saj se bodo zadeve pred manj obremenjenimi sodišči hitreje obravnavale, kar pomeni učinkovitejše zagotavljanje pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, kar ni le v interesu celotnega sodstva, temveč tudi v interesu pravdnih strank.1 Pojasnilo mu je tudi, da je nestrinjanje z materialnopravnimi stališči in dvom v pravilnost procesnega postopanja sodnikov lahko predmet obravnave v postopku z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi zoper sodniške odločitve, odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa je namenjen predlog za izločitev takega sodnika. Če predlagatelj meni, da določen postopek teče nedopustno dolgo in da mu je bila zaradi tega kršena pravica do sojenja v razumnem roku, ima na voljo tudi pravna sredstva v skladu z Zakonom o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Ni pa temu namenjen institut delegacije pristojnosti celotnega sodišča na drugo stvarno pristojno sodišče.

7. Obravnavani predlog se v svojem bistvu sklicuje na enake razloge, kot so že bili obravnavani v zadevi I R 2/2019. Predlagatelj se namreč ponovno sklicuje na nezakonit prenos pristojnosti po 105. a členu ZS ter na subjektivno zaznane nepravilnosti pri delu sodišča kot celote in sodeče sodnice, kar naj bi ustvarilo videz nezaupanja in pristranskosti. Nekateri očitki so sicer novi, a po vsebini pomenijo dvom v pravilnost procesnega postopanja sodnikov, kar je, kot je bilo tožniku pojasnjeno že v sklepu I R 2/2019 z dne 14. 3. 2019, lahko kvečjemu predmet obravnave v postopku z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi zoper sodniške odločitve.

8. Glede na vsebino predloga je neizkazanost tehtnih razlogov za delegacijo pristojnosti očitna. Okoliščine, ki jih predlagatelj navaja v predlogu za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča zato ne dajejo podlage za sklepanje, da bi bila pred Okrajnim sodiščem v Celju ogrožena predlagateljeva pravica do nepristranskega sojenja. Vrhovno sodišče je njegov predlog zato zavrnilo.

-------------------------------
1 Glej, npr., tudi sklep VS RS opr. št. I R 29/2017 z dne 30. 3. 2017.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 67
Zakon o sodiščih (1994) - ZS - člen 105a

Pridruženi dokumenti:*

Opr. št: VSRS Sklep I R 175/2019, z dne 09.12.2019, ECLI:SI:VSRS:2019:I.R.175.2019

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
24.10.2022

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDM0OTEx