VSRS Sodba II Ips 29/2019

Jedro

Vrhovno sodišče pritrjuje stališču nižjih sodišč, da je Zakupna pogodba s sklenitvijo Sodne poravnave 23. 12. 2013 prenehala. Glede na ugotovitev nižjih sodišč, da je RS prenehala biti lastnica sporne nepremičnine s Sodno poravnavo z dne 23. 12. 2013, ko sta toženca proti plačilu zneska 44.109,00 EUR postala vsak do 1/2 solastnika sporne nepremičnine (katere del je tudi sporna njiva), je pravilen zaključek nižjih sodišč, da je tožnikov tožbeni zahtevek neutemeljen. Iz ugotovitev nižjih sodišč namreč izhaja tudi, da sta se tožnik in Sklad v petem odstavku 13. člena Zakupne pogodbe med drugim dogovorila, da, če zemljišče v sodnem ali izvensodnem postopku preneha biti last RS, v tem delu zakupna pogodba preneha s pravnomočnostjo sodbe oziroma začetkom veljavnosti listine. To pa tudi po presoji Vrhovnega sodišča pomeni, da sta se stranki Zakupne pogodbe izrecno dogovorili za prenehanje te pogodbe v primeru prenehanja lastništva RS na sporni njivi.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka krije sama svoje stroške revizijskega postopka, dolžna pa je v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti toženi stranki njene stroške revizijskega postopka v znesku 1.104,22 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da sta toženca dolžna tožniku vrniti v neposredno posest vzhodni del parcele št. 2484/0 k. o. ..., v naravi njivo v izmeri 14.703,00 m3, za katero je na ime tožnika vpisan GERK z identifikacijsko številko GERK PID ... (v nadaljevanju njiva), v 15 dneh pod izvršbo, in mu v istem roku povrniti stroške postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Odločilo je, da je tožnik dolžan tožencema povrniti njune stroške pravdnega postopka v znesku 4.136,88 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbi tožnika in stranskega intervenienta ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je, da tožnik sam krije svoje pritožbene stroške, tožencema pa je dolžan povrniti 1.413,66 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Bistvene navedbe strank v revizijskem postopku

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi in primarno sodbi nižjih sodišč spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, tudi stroškovno, podredno pa obe sodbi razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, ki naj odloči tudi o povrnitvi tožnikovih stroškov revizijskega postopka. Navaja, da ima tožnik pravico do posesti njive na podlagi zakupne pogodbe št. ... z dne 6. 6. 2007 (v nadaljevanju Zakupna pogodba), sklenjene s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (v nadaljevanju Sklad), ki pred iztekom ni bila odpovedana in se je zato podaljšala za prvotno dogovorjeno dobo. Tožnik ima močnejšo pravico do posesti kot toženca, ki sta lastnika njive postala na podlagi sodne poravnave z Republiko Slovenijo, sklenjene v nepravdnem postopku razdružitve solastnine pri Okrajnem sodišču v Šmarju pri Jelšah dne 23. 12. 2013 pod opr. št. N 13/2012 (v nadaljevanju Sodna poravnava). Odtujitev stvari, dane v zakup, namreč glede na 610. člen Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) in 31. člen Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) ne privede do razdrtja Zakupne pogodbe. Ker Zakupna pogodba ni bila odpovedana, drugačnega dogovora glede njenega podaljšanja pa med strankama tudi ni bilo, s sklenitvijo Sodne poravnave tudi ni prenehala. Iz obvestila Sklada z dne 13. 2. 2014, vročenega pravdnima strankama, je razvidno, da Zakupna pogodba ni bila odpovedana in da se je podaljšala za prvotno dogovorjeno dobo, torej do 31. 12. 2023 in da tožnik zaradi sklenjene Sodne poravnave zakupnino plačuje tožencema. Nižji sodišči sta napačno uporabili 11. člen Zakupne pogodbe, 31. člen ZKZ in 610. člen OZ. Določba 13. člena Zakupne pogodbe ne predstavlja drugačnega dogovora med strankama glede podaljšanja pogodbe v smislu 31. člena ZKK, kot sta nepravilno zaključili nižji sodišči. Nižji sodišči sta s takšno razlago kršili določbe 31. člena ZKZ in 610. člena OZ, ki ščitijo zakupnika in dolgoročno naravo zakupa kmetijskih zemljišč ter 3. člen OZ, ki uzakonja načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij. V 6. točki Sodne poravnave je celo ugotovitev, da je nepremičnina obremenjena s tožnikovim zakupom po Zakupni pogodbi, ki ni bila odpovedana, in se izteče 31. 12. 2013. To pa ne pomeni, da je Zakupna pogodba s tem dnem prenehala, saj se o prenehanju, podaljšanju in odpovedi zakupnega razmerja lahko dogovarjata zgolj stranki Zakupne pogodbe, torej tožnik in Sklad, ki pa nista bila udeleženca Sodne poravnave. Zato o datumu prenehanja Zakupne pogodbe stranki Sodne poravnave nista mogli odločati in je napačen zaključek nižjih sodišč, da je Zakupna pogodba prenehala veljati z dnem, ko je bila sklenjena Sodna poravnava. V zvezi s tem uveljavlja tudi bistveni kršitvi določb pravdnega postopka zaradi nejasne obrazložitve in protispisnosti. Iz pravnomočne sodbe Upravnega sodišča RS št. IV U 266/2014 z dne 18. 6. 2015 (v nadaljevanju sodba Upravnega sodišča), ki jo je predložil tožnik, je namreč razvidno, da ima pravico uporabe sporne nepremičnine tožnik in ne toženca. S to sodbo je bila zavrnjena tožba prvega toženca zoper odločbo Upravne enote Šmarje pri Jelšah, s katero je bil zavrnjen njegov zahtevek za vpis GERK-a za sporno nepremičnino. V tej upravni zadevi je že bilo pravnomočno odločeno o tem, da Zakupna pogodba ni prenehala in ima tožnik pravico do posesti sporne nepremičnine.

4. Revizija je bila na podlagi 375. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)¹ vročena nasprotni stranki, ki je nanjo odgovorila, in stranskemu intervenientu, ki nanjo ni odgovoril. Toženca v odgovoru na revizijo predlagata, da Vrhovno sodišče revizijo v celoti zavrne, tožniku pa naloži v plačilo njune stroške odgovora na revizijo z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Navajata, da je spor med pravdnima strankama nastal zaradi medsosedskega (tudi sorodstvenega) nagajanja in predstavlja že četrti postopek zoper toženca. Sporna nepremičnina je v posesti sina prvega toženca, ki poskrbi za njeno obdelavo, tožnik pa nima dejanskega interesa za obdelovanje spornega dela parcele. Zakupna pogodba bi bila zato v vsakem primeru razdrta po zakonu v skladu z drugim odstavkom 599. člena OZ. Tožnik z novim postopkom tako nadleguje toženca. Sporno je bilo že samo sklepanje zakupnih pogodb, saj je tožnikov prednik (nato pa še tožnik) na podlagi razpisa, s katerim se je v letu 1997 podeljeval zakup za obdobje enega leta, sklenil skupaj tri zakupne pogodbe v skupnem trajanju približno 15 let, čeprav so razpisni pogoji za sporno nepremičnino že takrat določali, da se za to parcelo sklepa pogodba samo za eno leto, z možnostjo podaljšanja do pravnomočne odločbe o denacionalizaciji. Izpodbijana sodba je obrazložena, po petem odstavku 13. člena Zakupne pogodbe pa Zakupna pogodba preneha, če zemljišče v sodnem ali izvensodnem postopku preneha biti last Republike Slovenije. V konkretnem primeru je lastništvo prenehalo s sklenitvijo Sodne poravnave, ki je sodna odločba. Stranki pogodbe sta se torej s tem dogovorili, kdaj pogodba preneha. Iz revizije ni jasno, ali tožnik uveljavlja ničnost tega določila, tudi sicer je to nedopustna novota. Nima prav tožnik, da je bilo s sodbo Upravnega sodišča odločeno o veljavnosti Zakupne pogodbe. V obravnavani zadevi ne gre za „res iudiciata“. Predmet upravne zadeve je bila namreč le presoja, ali so podani pogoji za vpis GERK (v register kmetijskih gospodarstev) in je odločitev postala pravnomočna samo glede izreka. V sodbi Upravnega sodišča je tudi navedeno, da se do zakonitosti oziroma veljavnosti pogodbe ni moglo opredeliti in da bo to predmet postopka, v katerem se bo odločalo o veljavnosti zakupne pogodbe.

Ugotovljeno dejansko stanje

5. Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili (v skladu s tretjim odstavkom 370. člena ZPP je Vrhovno sodišče na te ugotovitve vezano):

- Dne 6. 6. 2007 je tožnik s Skladom sklenil za sporno njivo zakupno pogodbo št. ... (v nadaljevanju Zakupna pogodba). Pogodbeni stranki sta se dogovorili za višino zakupnine (4. člen), način plačila in uskladitve zakupnine s cenikom Sklada (5. in 6. člen), dobo zakupa in pogoje odpovedi oziroma podaljšanja Zakupne pogodbe (11. člen), možnost prenosa Zakupne pogodbe (12. člen) ter pogoje odpovedi pogodbe (13. člen).

Glede trajanja pogodbe sta se stranki v 11. členu te pogodbe dogovorili, da je doba zakupa do 31. 12. 2013 in da lahko pogodba kadarkoli sporazumno preneha. Če nobena od pogodbenih strank najmanj šest mesecev pred iztekom zakupne pogodbe te pisno ne odpove, se šteje, da je dotedanja zakupna pogodba podaljšana za prvotno dogovorjeno dobo, razen v primeru če je na zemljišču trajni nasad.

V petem odstavku 13. člena Zakupne pogodbe (ki opredeljuje pogoje odpovedi te pogodbe) je določeno, da pogodba, če bo v zakup dano zemljišče ali njegov del pravnomočno vrnjen v postopku denacionalizacije, predmet sporazuma po določbi 42. člena ZDEN-a, v zvezi z 9. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah ZDEN-a ali bo vrnjen v postopku po ZIKS-u, v tem delu preneha z dnem pravnomočnosti odločbe oziroma sklepa. Če zemljišče v sodnem ali izvensodnem postopku preneha biti last RS, v tem delu zakupna pogodba preneha s pravnomočnostjo sodbe oziroma začetkom veljavnosti listine. Z dnem, ko zemljišče v zakupu v skladu z zakonom izgubi status kmetijskega zemljišča, v tem delu zakupna pogodba preneha in se, v kolikor ni odpovedana, nadaljuje kot enoletna pogodba z vsakoletnim avtomatskim podaljševanjem. O dejstvih iz te alinee zakupodajalec zakupnika pisno obvesti po pridobitvi prej navedenih listin.

- Do 23. 12. 2013 so bili Republika Slovenija (v nadaljevanju RS) in oba toženca solastniki nepremičnine parc. št. 2484/0 k. o. ... (v nadaljevanju sporna nepremičnina; njen vzhodni del predstavlja sporna njiva, glede katere tožnik uveljavlja vrnitev posesti), pri čemer je bila RS solastnica do idealnega deleža 12703/17566 celote, toženca pa vsak do idealnega deleža 2863/35132 celote.

- Toženca sta postala solastnika (vsak do ene polovice) celotne sporne nepremičnine na podlagi sodne poravnave, sklenjene z RS v nepravdni zadevi Okrajnega sodišča v Šmarju N 13/2012 z dne 23. 12. 2013 (v nadaljevanju Sodna poravnava) za kupnino 44.109,00 EUR. V Sodni poravnavi so stranke v 6. točki še ugotovile, da je nepremičnina obremenjena s tožnikovim zakupom po Zakupni pogodbi, ki ni bila odpovedana, se pa izteče z dnem 31. 12. 2013. V navedeni zadevi je RS najprej vložila predlog za popravo sodne poravnave oziroma predlog za sklenitev aneksa k sodni poravnavi, saj je trdila, da Zakupna pogodba ni bila odpovedana in zato traja do 31. 12. 2023. Ker s predlogom ni bila uspešna, je vložila še tožbo za razveljavitev sodne poravnave, s katero pa prav tako ni bila uspešna.

- Tožnik je s strani Sklada prejel obvestilo z dne 13. 2. 2014, ki je bilo poslano v vednost tudi obema tožencema, da sta toženca postala lastnika sporne nepremičnine na podlagi sodne razdružitve, da sta bila toženca obveščena o obstoju zakupnega razmerja in je tožnik zato dolžan zakupnino od obvestila dalje plačevati tožencema. Sklad je tožniku tudi pojasnil, da Zakupna pogodba pred iztekom roka ni bila odpovedana in se je podaljšala za prvotno dogovorjeno dobo, torej do 31. 12. 2023.

- Toženca sta tožniku poslala dopis z dne 14. 3. 2014, s katerim sta ga obvestila, da je Zakupna pogodba prenehala, saj sta postala zemljiškoknjižna solastnika vsak do ene polovice sporne nepremičnine. Prosila sta ga, da to dejstvo upošteva in ne posega v nepremičnino, saj jo imata namen uporabljati sama.

- S sodbo Upravnega sodišča RS, oddelka v Celju, IV U 266/2014 z dne 18. 6. 2015, je bil zavrnjen tožbeni zahtevek prvega toženca za vpis GERK-a² (grafična enota rabe kmetijskih zemljišč – opomba Vrhovnega sodišča) v register kmetijskih gospodarstev. Sodba je pravnomočna.

Sporno vprašanje

6. Predmet presoje v obravnavani zadevi je utemeljenost tožnikovega tožbenega zahtevka za vrnitev neposredne posesti sporne njive. Tožnik je svoj zahtevek utemeljeval na Zakupni pogodbi, sklenjeni s Skladom za sporno njivo, ki s sklenitvijo Sodne poravnave po njegovem ni prenehala. Ker Zakupna pogodba pred iztekom roka ni bila odpovedana, se je zato podaljšala na prvotno dogovorjeno dobo v skladu z 11. členom Zakupne pogodbe. Določba 13. člena Zakupne pogodbe ne predstavlja drugačnega dogovora med strankama glede njenega podaljšanja v smislu 31. člena ZKZ in je treba peti odstavek 13. člena Zakupne pogodbe uporabiti v kontekstu celotnega petega odstavka, ki ureja možnost postopka denacionalizacije zemljišča. Toženca sta ugovarjala, da je Zakupna pogodba s sklenitvijo Sodne poravnave prenehala, ker je bilo v petem odstavku 13. člena Zakupne pogodbe med drugim dogovorjeno, da zakupna pogodba, če zemljišče v sodnem ali izvensodnem postopku preneha biti last RS, v tem delu preneha s pravnomočnostjo sodbe oziroma začetkom veljavnosti listine.

7. Bistveno vprašanje v obravnavani zadevi torej je, ali je Zakupna pogodba, ki sta jo 6. 6. 2007 za sporno njivo sklenila tožnik in Sklad, prenehala 23. 12. 2013 zaradi tega dne sklenjene Sodne poravnave med RS in tožencema za sporno nepremičnino (del katere je tudi sporna njiva in po kateri sta toženca postala njena lastnika) ali se je podaljšala za prvotno dogovorjeno dobo, ker je nobena od strank Zakupne pogodbe ni pisno odpovedala pred njenim iztekom 31. 12. 2013.

Presoja utemeljenosti revizije

8. Revizija ni utemeljena.

9. Vrhovno sodišče pritrjuje stališču nižjih sodišč, da je Zakupna pogodba s sklenitvijo Sodne poravnave 23. 12. 2013 prenehala. Glede na ugotovitev nižjih sodišč, da je RS prenehala biti lastnica sporne nepremičnine s Sodno poravnavo z dne 23. 12. 2013, ko sta toženca proti plačilu zneska 44.109,00 EUR postala vsak do ½ solastnika sporne nepremičnine (katere del je tudi sporna njiva), je pravilen zaključek nižjih sodišč, da je tožnikov tožbeni zahtevek neutemeljen. Iz ugotovitev nižjih sodišč namreč izhaja tudi, da sta se tožnik in Sklad v petem odstavku 13. člena Zakupne pogodbe med drugim dogovorila, da, če zemljišče v sodnem ali izvensodnem postopku preneha biti last RS, v tem delu zakupna pogodba preneha s pravnomočnostjo sodbe oziroma začetkom veljavnosti listine. To pa tudi po presoji Vrhovnega sodišča pomeni, da sta se stranki Zakupne pogodbe izrecno dogovorili za prenehanje te pogodbe v primeru prenehanja lastništva RS na sporni njivi.

10. Zato so neutemeljene revizijske navedbe, da se je Zakupna pogodba podaljšala za prvotno dogovorjeno dobo, ker pred iztekom ni bila odpovedana in je revizijski očitek o kršitvi določb 31. člena ZKZ, 610. člena OZ in 11. člena Zakupne pogodbe neutemeljen. Tožnik ima sicer prav, da sta se tožnik in Sklad glede trajanja Zakupne pogodbe v 11. členu dogovorila, da je doba zakupa do 31. 12. 2013 in da lahko pogodba kadarkoli sporazumno preneha ter da se šteje, če je nobeden od njiju najmanj šest mesecev pred iztekom pisno ne odpove, da se je dotedanja zakupna pogodba podaljšala za prvotno dogovorjeno dobo. To med strankama niti ni bilo sporno in takšno situacijo ureja tudi 31. člen ZKZ. Po tem členu se zakupna pogodba podaljša za prvotno dogovorjeno dobo, če najmanj v šestmesečnem roku pred iztekom pogodbe nobena pogodbena stranka pisno ne odpove pogodbe razen, če se stranki dogovorita drugače. Ravno to (drugačen dogovor) pa sta ugotovili nižji sodišči, ki sta ob uporabi jasnega določila petega odstavka 13. člena Zakupne pogodbe zaključili, da sta se tožnik in Sklad glede prenehanja Zakupne pogodbe v primeru prenehanja lastništva RS na sporni njivi dogovorila drugače, kot je tožniku pravilno pojasnilo že pritožbeno sodišče (natančneje glej 13. točko obrazložitve sodbe pritožbenega sodišča). Glede na dispozitivno (in ne kogentno) naravo 31. člena ZKZ sta to seveda smela storiti. Zato v obravnavani zadevi tudi ne gre za primer iz 610. člena OZ, ki sicer ureja odtujitev stvari po izročitvi v zakup³ in je tudi dispozitivne narave⁴. Glede tožnikovih navedb, da je treba peti odstavek 13. člena Zakupne pogodbe uporabiti v kontekstu celotnega petega odstavka, pa je že sodišče prve stopnje pojasnilo, da je treba besedilo drugega sklopa petega odstavka 13. člena Zakupne pogodbe (ki ureja prenehanje pogodbe zaradi prenehanja lastništva RS na zemljišču v sodnem ali izvensodnem postopku) glede na besedilo celotnega petega odstavka istega člena obravnavati povsem ločeno od prvega⁵ in tretjega⁶ sklopa. Ob tem Vrhovno sodišče še dodaja, da tožnik vprašanja nejasnosti določila 13. člena Zakupne pogodbe v reviziji niti ne načenja in se je tudi v postopku pred nižjima sodiščema osredotočal zgolj na (zmotno razumevanje) kogentnosti določbe 31. člena ZKZ. Revizijski očitek o neobrazloženosti izpodbijane sodbe pritožbenega sodišča je neutemeljen.

11. Neutemeljene so tudi revizijske navedbe o protispisnosti izpodbijane sodbe, ker naj bi bilo s sodbo Upravnega sodišča že pravnomočno odločeno o tem, da Zakupna pogodba ni prenehala in da ima tožnik pravico do posesti sporne nepremičnine. Kot je tožniku pravilno obrazložilo že pritožbeno sodišče, s sodbo Upravnega sodišča ni bilo odločeno niti o veljavnosti Zakupne pogodbe niti o utemeljenosti istovrstnega zahtevka, ampak je Upravno sodišče odločalo o utemeljenosti zahtevka za vpis v GERK, zato ne gre za že razsojeno stvar (natančneje glej 9. točko obrazložitve sodbe pritožbenega sodišča).

12. Ker uveljavljani revizijski razlogi niso podani, je Vrhovno sodišče tožnikovo revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (378. člena ZPP).

Odločitev o stroških postopka

13. Če sodišče zavrne pravno sredstvo, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njim (prvi odstavek 165. člena ZPP). Ker tožnik z revizijo ni uspel, do povrnitve revizijskih stroškov ni upravičen (prvi odstavek 154. člena ZPP), dolžan pa je tožencema (na isti pravni podlagi), ki sta argumentirano odgovorila na revizijo, povrniti stroške revizijskega postopka v skupnem znesku 1.104,22 EUR skupaj s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki jih je revizijsko sodišče odmerilo v skladu z Odvetniško tarifo (Ur. l. RS, št. 2/2015, 28/18 in 22/19 v nadaljevanju OT), in sicer: strošek sestave odgovora na revizijo (1350 točk) v znesku 810,00 EUR (tar. št. 21/3), 10% povečanje za zastopanje več strank v znesku 81,00 EUR (tretji odstavek 7. člena OT), pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev (23,5 točk) v znesku 14,10 EUR (11. člen OT) in 22 % DDV v znesku 199,12 EUR (drugi odstavek 12. člena OT). Tožnica je dolžna plačati odmerjene stroške v petnajstdnevnem paricijskem roku, ki prične teči naslednji dan po vročitvi te sodbe (prvi, drugi in tretji odstavek 313. člena ZPP).

-------------------------------
¹ O procesnih vprašanjih je Vrhovno sodišče odločilo na podlagi besedila zakona, ki je veljalo pred uveljavitvijo novele ZPP-E. Postopek, ki se je začel pred začetkom uporabe te novele, se pred sodiščem druge stopnje in pred Vrhovnim sodiščem nadaljuje po določbah noveliranega zakona le, če je odločba, s katero se postopek pred sodiščem prve stopnje konča, izdana po začetku uporabe tega zakona (tretji odstavek 125. člena ZPP-E). Novela je bila uveljavljena 14. 9. 2017, sodišče prve stopnje pa je v konkretnem primeru sodbo izdalo pred tem.
² GERK je strnjena površina kmetijskega zemljišča z isto vrsto dejanske rabe, ki je v uporabi enega kmetijskega gospodarstva
³ Po prvem odstavku 610. člena OZ pri odtujitvi stvari, ki je bila pred tem izročena komu drugemu v zakup, stopi pridobitelj stvari na mesto zakupodajalca; potlej obstajajo pravice in obveznosti iz zakupa med njim in zakupnikom. Po drugem odstavku 610. člena OZ pridobitelj ne more zahtevati, naj mu zakupnik izroči stvar pred pretekom časa, za katerega je bil zakup dogovorjen; če trajanje zakupa ni določeno ne s pogodbo ne z zakonom, pa ne pred iztekom odpovednega roka. Po tretjem odstavku 610. člena OZ prenosnik, za obveznosti, ki jih ima pridobitelj iz zakupa, odgovarja kot solidarni porok.
⁴ To pomeni, da lahko udeleženci glede na 2. člen OZ svoje obligacijsko razmerje uredijo drugače, kot je določeno v OZ, če iz posamezne določbe tega zakonika ali iz njenega smisla ne izhaja kaj drugega.
⁵ Prvi sklop besedila petega odstavka 13. člena Zakupne pogodbe ureja prenehanje pogodbe v primeru pravnomočne vrnitve zemljišča v postopku denacionalizacije ali v postopku po ZIKS.
⁶ Tretji sklop besedila petega odstavka 13. člena Zakupne pogodbe ureja prenehanje pogodbe v primeru , ko zemljišče dano v zakup izgubi status kmetijskega zemljišča.

Datum zadnje spremembe:

11.01.2020

Podobni dokumenti:

• Sodba II Ips 144/2013
• UPRS Sodba I U 1059/2019-9
• UPRS Sodba I U 2826/2017-10