VSRS Sklep II DoR 531/2019

Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je: (I.) ugotovilo, da je „Posojilna zastavna pogodba“, ki sta jo dne 20. 1. 2006 podpisala drugi toženec kot posojilodajalec in prvi toženec kot posojilojemalec (v nadaljevanju Posojilna pogodba), nična; (II.) ugotovilo, da je vpis hipoteke pri parc. št. 747/7, 747/9, 747/10, 747/11, 747/12 in 869/5, vse k. o. ... (v nadaljevanju sporne nepremičnine) na podlagi Posojilne pogodbe neveljaven ter da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje vpisov; (III.) zavrnilo, kar je tožnica zahtevala več ali drugače ter (IV.) odločilo, da sta toženca dolžna v roku 15 dni plačati tožnici njene stroške pravdnega postopka v znesku 2.924,74 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožencev zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje ter odločilo, da stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

3. Predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje vlagata toženca. Predlagata dopustitev revizije zaradi odločitve o pomembnih pravnih vprašanjih: 1) Ali je odločitev sodišč o navideznosti Posojilne pogodbe materialnopravno pravilna glede obstoja volje drugega toženca za njeno sklenitev? 2) Ali sta v konkretnem primeru sodišči pri ugotavljanju navideznosti Posojilne pogodbe zagrešili absolutni bistveni kršitvi postopka po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)? 3) Ali sta sodišči glede na ugotovljeno navideznost Posojilne pogodbe materialnopravno in procesnopravno pravilno ugotovili, da je Posojilna pogodba nična? 4) Ali je sodišče prve stopnje glede na stališče, da je Posojilna pogodba navidezna in s tem nična, pravilno ugotovilo, da je vpis hipoteke pri spornih nepremičninah neveljaven ter da se vzpostavi zemljiškoknjižno stanje vpisov, kar je sodišče druge stopnje potrdilo? 5) Ali je tožeča stranka pravilno postavila zahtevek v 2. točki tožbe? 6) Ali je sodišče prve stopnje prekoračilo tožbeni zahtevek, ko je v izrek v II. točki dodalo katastrsko občino k. o. ..., kar je sodišče druge stopnje potrdilo? Navajata, da nižji sodišči nista obrazložili, zakaj bi drugi toženec v korist prvega toženca sklenil navidezno Posojilno pogodbo, razlogi so si nasprotujoči oziroma nerazumljivi. Neizročitev posojila še ne pomeni ničnosti pogodbe. Nižji sodišči mešata instuta navideznosti in ničnosti. Posledica navideznosti pogodbe ni ničnost, ampak neobstoj pogodbe. Zato tožnica nima na voljo zahtevka na ugotovitev ničnosti in sta nižji sodišči napačno uporabili materialno pravo ter je izrek izpodbijane sodbe v nasprotju z obrazložitvijo. V zvezi s tem uveljavljata odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča in se sklicujeta na sodbe II Ips 121/2017, II Ips 586/2006 in II Ips 96/2018. Uveljavljata kršitev 2. člena ZPP, ker je sodišče prve stopnje prekoračilo tožbeni zahtevek. V zvezi s tem se sklicujeta na sklep Višjega sodišča v Kopru I Cp 1269/2006 in sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1146/2016.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da glede vprašanj, izpostavljenih v predlogu tožencev, niso podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP. Zato je njun predlog zavrnilo (367. c člen ZPP). Toženca, ki s predlogom nista uspela, sama krijeta svoje stroške postopka za dopustitev revizije (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

08.01.2020

Podobni dokumenti:

• VSRS sklep VIII DoR 61/2016
• VSRS Sklep VIII DoR 105/2021-6
• VSRS Sklep VIII DoR 109/2021-10