<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSRS Sodba X Ips 326/2017

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Upravni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2019:X.IPS.326.2017
Evidenčna številka:VS00028958
Datum odločbe:23.10.2019
Opravilna številka II.stopnje:UPRS (zunanji oddelek v Mariboru) Sodba II U 20/2016
Datum odločbe II.stopnje:13.09.2017
Senat:Peter Golob (preds.), dr. Erik Kerševan (poroč.), Brigita Domjan Pavlin
Področje:JAVNA NAROČILA - KMETIJSTVO
Institut:dovoljena revizija po vrednostnem kriteriju - zahteva za izplačilo sredstev - oddaja javnega naročila - oddaja javnega naročila po postopku s pogajanji po predhodni objavi - nesprejemljiva ponudba - predhodno obvestilo - neenako obravnavanje - ustna obravnava v upravnem postopku

Jedro

V postopku javnega naročanja pri oddaji javnega naročila po postopku s pogajanji po predhodni objavi je nesprejemljiva tista ponudba, katere ponudbena cena presega naročnikova zagotovljena sredstva ali ponudba katere cena je višja od cen, ki veljajo za predmet javnega naročila na trgu.

Tretji odstavek 28. člena ZJN-2, ob načelni prepovedi neenakega obravnavanja vseh ponudnikov izrecno določa tudi konkretno obveznost naročnika, "ki mora med pogajanji vnaprej pisno napovedati zadnji krog pogajanj, razen če je število krogov napovedal v razpisni dokumentaciji ali obvestilu o naročilu ali če se pogaja le z enim kandidatom.". To pomeni, da že kršitev navedene norme pomeni kršitev zakonske obveznosti naročnika, ki je namenjena varstvu položaja ponudnikov. Zato ob pravilni razlagi navedenega člena ni mogoče zahtevati, da mora biti za ugotovitev kršitve posebej ugotovljena in presojana tudi (dejanska) neenakost kandidatov v postopku.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo tožeče stranke (v nadaljevanju revidentka) zoper odločbo tožene stranke št. 33123-19/2013/26 z dne 21. 12. 2015. S to odločbo je tožena stranka zavrnila zahtevek tožeče stranke za izplačilo sredstev, določenih v odločbi o pravici do sredstev št. 33123-19/2013/3 z dne 23. 8. 2013. Navedla je, da za izplačilo niso bili izpolnjeni predpisani pogoji, zato je zahtevek zavrnila na podlagi 56. člena Zakona o kmetijstvu (v nadaljevanju ZKme-1).

2. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi pritrdilo odločitvi in razlogom tožene stranke, tožbene ugovore pa zavrnilo kot neutemeljene. Presodilo je, da določba 28. člena Zakona o javnem naročanju (v nadaljevanju ZJN-2) pri oddaji javnega naročila ni bila pravilno uporabljena, zato tudi niso bili izpolnjeni pogoji za odobritev plačila sredstev v skladu z določili javnega razpisa za dodelitev sredstev iz ukrepa št. 322 - obnova in razvoj vasi. Posledično je bila zavrnitev zahtevka tožeče stranke utemeljena na prvem odstavku 35. člena1 Delegirane uredbe komisije (EU) št. 640/2014 z dne 11. 3. 20142 in četrtem odstavku 56. člena ZKme-1.3

3. Zoper sodbo sodišča prve stopnje je revidentka vložila revizijo, njeno dovoljenost utemeljuje s 1. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu in napačno uporabo materialnega prava. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni oziroma, naj izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahteva tudi povrnitev stroškov revizijskega postopka.

4. Tožena stranka na revizijo ni odgovorila.

K I. točki izreka

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je dovoljena na podlagi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1,4 ki določa, da je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000,00 EUR. Vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta v obravnavani zadevi, s katerim je bil zavrnjen revidentkin zahtevek za izplačilo nepovratnih sredstev v višini 194.221,46 EUR, presega navedeni znesek za dovoljenost revizije.

7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Po prvem odstavku 85. člena ZUS-1 se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil opravljen sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

8. Iz dejanskega stanja, ugotovljenega v upravnem postopku, na katerega je svojo odločitev oprlo sodišče prve stopnje in na katero je revizijsko sodišče vezano (drugi odstavek 85. člena ZUS-1), izhaja, da je postopek javnega naročanja revidentka začela kot odprti postopek po 1. točki prvega odstavka 24. člena in 25. členu ZJN-2, na podlagi katerega je prejela sedem ponudb. Kot merilo je bila določena najnižja cena, v poročilu komisije pa je ugotovljeno, da je ponudba ponudnika K., d. o. o. v višini 397.115,68 EUR z DDV (325.504,66 EUR brez DDV) najnižja, a da ni zagotovljenih predvidenih sredstev v proračunu, zato je komisija predlagala, da se sprejme sklep o pogajanjih. Na pogajanja je bilo povabljenih vseh sedem ponudnikov, udeležili pa so se jih trije izmed njih. Iz zapisnikov o pogajanjih izhaja, da so bili ponudniki seznanjeni, da se elementi razpisne dokumentacije ne spremenijo. Iz obvestila o oddaji javnega naročila izhaja, da je bilo na podlagi postopka o pogajanjih javno naročilo oddano ponudniku A., d. o. o., ki je ponudil najnižjo ceno 396.000,00 EUR z DDV, kar je 1.115,68 EUR ali 2,81 % manj od v odprtem postopku najnižjega ponudnika K., d. o. o. v višini 397.115,68 EUR. Iz zapisnikov o pogajanjih izhaja, da je prvotno najcenejši ponudnik K., d. o. o. podal nespremenjeno ponudbo v višini 397.115,68 EUR ob 10.05 uri, medtem ko je novo izbrani ponudnik A., d. o. o. podal znižano ponudbo v višini 396.000,00 EUR ob 10.40 uri. Ponudnikom ni bilo omogočeno ponovno nižanje njihovih ponudb. Revidentka je izvedla en krog pogajanj, kar v razpisni dokumentaciji ni bilo navedeno. O tem, da se bodo pogajanja izvedla na tak način, pa so bili ponudniki s strani revidentke seznanjeni ustno na samih pogajanjih, kar izhaja iz zapisnika o pogajanjih.

9. Vrhovno sodišče glede uveljavljanja kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v povezavi s 71. členom ZUS-1 ugotavlja, da je ta neutemeljena. Sodbo sodišča prve stopnje je namreč mogoče preizkusiti, tudi v povezavi s sklicevanjem na razloge, ki jih je za svojo odločitev navedla tožena stranka (drugi odstavek 71. člena ZUS-1, 26. točka obrazložitve izpodbijane sodbe). Sodba ima razloge o vseh odločilnih dejstvih, tudi v zvezi s presojo pravilnosti uporabe 28. člena ZJN-2, kar izhaja tudi iz same revizije, ki jim vsebinsko nasprotuje. Zgolj nestrinjanje z vsebino same presoje sodišča prve stopnje pa ne utemeljuje navedene procesne kršitve.

10. Tudi z vidika razlage materialnega prava Vrhovno sodišče ugotavlja, da je argumentacija sodišča, ki se sklicuje na razloge, ki jih je v izpodbijanem upravnem aktu navedla tožena stranka, pravilna in zakonita. Oddajo javnega naročila po postopku s pogajanji po predhodni objavi ureja 28. člen ZJN-2. Ta v 1. točki prvega odstavka določa, da sme naročnik oddati svoje javno naročilo po postopku s pogajanji po predhodni objavi, med ostalim če v odprtem postopku ne dobi nobene pravilne ali sprejemljive ponudbe, pri čemer se prvotno določene zahteve iz razpisne dokumentacije ne smejo bistveno spremeniti. Po presoji sodišča prve stopnje ter tožene stranke revidentka ni izkazala, da v odprtem postopku ni dobila nobene pravilne ali sprejemljive ponudbe, kar je utemeljeno tudi po presoji Vrhovnega sodišča. ZJN-2 določa, da je nesprejemljiva tista ponudba, katere ponudbena cena presega naročnikova zagotovljena sredstva ali ponudba katere cena je višja od cen, ki veljajo za predmet javnega naročila na trgu (21. točka prvega odstavka 2. člena). Tudi revidentka v reviziji sama navaja, da je imela zagotovljena ustrezna proračunska sredstva, ki so bila skladna z ocenjeno vrednostjo javnega naročila v višini 408.157.89 EUR, "ampak je bil problem v likvidnosti navedenih sredstev" (str. 4. revizije). To, da je imela revidentka po lastnih navedbah zaradi vsesplošnega gospodarskega stanja v državi težave z likvidnostjo, pa ob pravilni uporabi materialnega prava ne pomeni, da je bila ponudba, ki jo je revidentka prejela v odprtem postopku, nesprejemljiva.

11. Vrhovno sodišče tudi pritrjuje presoji sodišča prve stopnje in tožene stranke, da je revidentka kršila tudi tretji odstavek 28. člena ZJN-2,5 saj sodelujočih ponudnikov ni ustrezno predhodno obvestila o zadnjem krogu pogajanj. Med strankama je nesporno dejstvo, da število krogov pogajanj v razpisni dokumentaciji ni bilo napovedano, ponudniki pa o tem niso bili vnaprej pisno obveščeni, temveč zgolj ustno šele na pogajanjih samih, ko so bili pozvani, da predložijo končno ponudbo. Pri tem pa se revidentka moti, ko zatrjuje, da je treba navedeno določbo razlagati namensko tako, da je njena kršitev upoštevna zgolj tedaj, ko je izkazano, da so bili ponudniki neenakopravno obravnavani. Že iz jezikovne razlage namreč izhaja, da tretji odstavek 28. člena ZJN-2, ki je bil pravna podlaga za navedeno presojo, ob načelni prepovedi neenakega obravnavanja vseh ponudnikov izrecno določa tudi konkretno obveznost naročnika, "ki mora med pogajanji vnaprej pisno napovedati zadnji krog pogajanj, razen če je število krogov napovedal v razpisni dokumentaciji ali obvestilu o naročilu ali če se pogaja le z enim kandidatom.". To pomeni, da že kršitev navedene norme pomeni kršitev zakonske obveznosti naročnika, ki je namenjena varstvu položaja ponudnikov, kar poudarjata tudi sodišče prve stopnje in tožena stranka. Zato ob pravilni razlagi navedenega člena ni mogoče zahtevati, da mora biti za ugotovitev kršitve posebej ugotovljena in presojana tudi (dejanska) neenakost kandidatov v postopku. Dejstvo, da kandidati v tem postopku javnega naročanja niso uveljavljali pravnih sredstev, ki jih v navedenih postopkih predvideva zakon, pa ne pomeni, da je glede pravilnosti teh postopkov izključena presoja tožene stranke oziroma sodišča prve stopnje glede zakonitosti postopkov dodeljevanja javnih sredstev.

12. Ob tem Vrhovno sodišče dodaja, da pravila upravnega postopka niso sama po sebi predmet revizijske presoje (glej 85. člen ZUS-1), Vrhovno sodišče pa v reviziji ne presoja zakonitosti izpodbijanega upravnega akta, temveč sodbo sodišča prve stopnje. Zato tudi opustitev izvedbe ustne obravnave v upravnem postopku kot vidik nezakonitost akta tožene stranke ni ugovor, ki bi ga presojalo sodišče v reviziji, čeprav ga revidentka zmotno označi kot kršitev materialnega prava. O tem, da je bila revidentki na ustrezen, pisen način skladno s pravili posebnega ugotovitvenega postopka po Zakonu o splošnem upravnem postopku ustrezno zagotovljena pravica do izjave, pa se je opredelilo že sodišče prve stopnje.

13. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

K II. točki izreka

14. Revidentka z revizijo ni uspela, zato sama nosi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena Zakona o pravdnem postopku in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

-------------------------------
1 Ta določa: "Zahtevana podpora se v celoti zavrne ali ukine, če merila za upravičenost niso izpolnjena."
2 Delegirana uredba Komisije (EU) št. 640/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, pogojev za zavrnitev ali ukinitev plačil in za upravne kazni, ki se uporabljajo za neposredna plačila, podporo za razvoj podeželja in navzkrižno skladnost.
3 Ta določa: "Zahtevek, ki je v nasprotju z zahtevami iz predpisov, javnega razpisa ali odločbe o pravici do sredstev, organ z odločbo zavrne."
4 Ker je bila v obravnavanem primeru izpodbijana sodba sodišča prve stopnje izdana pred začetkom uporabe ZPP-E, to je pred 14. 9. 2017, se revizijski postopek konča po do tedaj veljavnem ZPP (tretji odstavek 125. člena ZPP-E) in posledično po tedanjih določbah ZUS-1.
5 Ta določa: "Naročnik mora med pogajanji zagotoviti enako obravnavo vseh ponudnikov. Zlasti ne sme posredovati udeležencem pogajanj informacij na diskriminatoren način, zaradi katerega bi lahko bili nekateri ponudniki v prednosti pred drugimi. Pred pogajanji mora naročnik ponudnike, ki jih namerava povabiti k pogajanjem, seznaniti s pravili, po katerih bodo pogajanja potekala. Naročnik mora med pogajanji vnaprej pisno napovedati zadnji krog pogajanj, razen če je število krogov napovedal v razpisni dokumentaciji ali obvestilu o naročilu ali če se pogaja le z enim kandidatom. V primeru elektronske dražbe lahko namesto števila krogov draženja v povabilu k sodelovanju napove datum in čas zaključka dražbe."


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o javnem naročanju (2006) - ZJN-2 - člen 2, 2/1-21, 28, 28/1-1, 28/3
Zakon o upravnem sporu (2006) - ZUS-1 - člen 85

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
29.11.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDMzODM4