VSRS Sklep X DoR 177/2018-7

Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja ali so glede na določbo drugega odstavka 2. člena ZNISESČP okoliščine prenosa stare devizne vloge, ki je bil izveden na podlagi predpisa BiH na poseben račun za namen posebne uporabe, pomembne za odločitev o verifikaciji stare devizne vloge, zaradi česar mora pristojni organ za njihovo ugotovitev izvesti ugotovitveni postopek.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja:

Ali so glede na določbo drugega odstavka 2. člena ZNISESČP okoliščine prenosa stare devizne vloge, ki je bil izveden na podlagi predpisa BiH na poseben račun za namen posebne uporabe, pomembne za odločitev o verifikaciji stare devizne vloge, zaradi česar mora pristojni organ za njihovo ugotovitev izvesti ugotovitveni postopek?

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo ugodilo tožnikovi tožbi zoper odločbo Sklada Republike Slovenije za nasledstvo, št. 0042-1247/2016/3 z dne 22. 2. 2017. Z njo je navedeni organ na podlagi drugega odstavka 7. člena Zakona o načinu izvršitve sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi št. 60642/08 (v nadaljevanju ZNISESČP) zavrnil tožnikovo zahtevo za verifikacijo stare devizne vloge. Tako odločitev je sprejel, ker je bila predmetna devizna vloga na podlagi Zakona o ugotavljanju in realizaciji terjatev državljanov v postopku privatizacije leta 1998 prenesena s podružnice Ljubljanske banke v Sarajevu na posebni privatizacijski račun pri Agenciji za privatizacijo v Federaciji BiH (FBiH), zaradi česar je bila devizna vloga saldirana (stanje 0,00 DEM).

2. Po stališču Upravnega sodišča, bi morala imeti tožeča stranka možnost izjaviti se okoliščinah prenosa deviznih sredstev z devizne vloge na poseben privatizacijski račun v Bosni in Hercegovini. Tožena stranka ji tega z odločanjem po skrajšanem postopku ni omogočila, s čimer je kršila pravila postopka, kar je vplivalo ali bi moglo vplivati na zakonitost in pravilnost odločitve. Posledično naj bi bilo nepopolno ugotovljeno tudi dejansko stanje.

3. Tožena stranka je na Vrhovno sodišče vložila predlog za dopustitev revizije po 367. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlagala, naj Vrhovno sodišče revizijo dopusti zaradi več pomembnih pravnih vprašanj in s tem povezane neenotne prakse sodišča prve stopnje:

"I. Ali Republika Slovenija, upoštevaje načelo zakonitosti, na podlagi prvega odstavka 1. člena, 2. člena, prvega in drugega odstavka 5. čl. ter prvega odstavka 12. čl. ZNISESČP lahko prevzame izpolnitev obveznosti do imetnika stare devizne vloge, čeprav je ugotovljeno, da je bila le-ta na podlagi predpisov Federacije Bosne in Hercegovine prenesena na enotni privatizacijski račun pri Agenciji za privatizacijo Federacije Bosne in Hercegovine?

II. Ali stare devizne vloge, ki so bile na podlagi predpisov Bosne in Hercegovine prenesene na enotni privatizacijski račun pri Agenciji za privatizacijo Federacije Bosne in Hercegovine, tudi štejejo za neizplačane devizne vloge po 2. členu ZNISESČP, ki so predmet prevzema izpolnitve s strani Republike Slovenije?

III. Ali so, v primeru ko Sklad Republike Slovenije za nasledstvo, javni sklad, na podlagi dejstev in dokazov, ki jih je navedla oziroma predložila stranka v svoji zahtevi in uradnih podatkov, ki jih pridobi skladno z določbami ZNISESČP, ugotovi, da je bila stara devizna vloga, na kateri temelji obravnavana zahteva stranke za verifikacijo po ZNISESČP, na podlagi predpisov Federacije Bosne in Hercegovine prenesena na enotni privatizacijski račun pri Agenciji za privatizacijo Federacije Bosne in Hercegovine, upoštevaje določbe 1. člena, 2. člena ter prvega in drugega odstavka 5. člena ZNISESČP, izpolnjeni pogoji za odločanje po skrajšanem ugotovitvenem postopku, skladno z določbami ZUP?"

4. Predlog za dopustitev revizije je utemeljen.

5. Vrhovno sodišče najprej ugotavlja, da je o pomenu prenosa stare devizne vloge na podlagi predpisov Federacije Bosne in Hercegovine na enotni privatizacijski račun pri Agenciji za privatizacijo Federacije Bosne in Hercegovine in s tem povezanega vprašanja odgovornosti Republike Slovenije za njeno izpolnitev po določbah ZNISESČP, na kar se nanašata I. In II. vprašanje, že odgovorilo v sodbi X Ips 5/2019 z dne 9. 10. 2019, to je po izdaji sodbe v obravnavanem primeru. Iz predloga toženke je še razvidno, da naj bi bil tudi odgovor na procesno vprašanje pod številko III odvisen od odgovora na prvi dve vprašanji, ki se nanašata na razlago materialnega prava.

6. S sodbo Upravnega sodišča RS, v zvezi s katero je vložen obravnavani predlog, je bilo pravnomočno odločeno tudi glede stališč o pravilni uporabi materialnega in procesnega prava. Iz pravnomočnosti te sodbe (res iudicata) pa pri nadaljnjem odločanju izhaja tudi vezanost toženke nanjo in na stališča, na katerih temelji. To pomeni, da ne upravni organ ne upravno sodišče v ponovljenem postopku (kljub drugačnim pravnim stališčem Vrhovnega sodišča v zadevi X Ips 5/2019) ne bi mogla odstopiti od stališč, sprejetih v pravnomočni sodbi.¹ V pravnomočno odločitev o posameznem pravnem razmerju je po 158. členu Ustave namreč lahko poseženo le s pravnim sredstvom in po postopku, določenima v zakonu. V obravnavanem primeru je to revizijski postopek. Ker torej izpodbijana sodba temelji na enakem materialnem stališču kot prvostopenjska sodba v zadevi X Ips 5/2019, je Vrhovno sodišče zaradi zagotovitve enotnosti upravne in sodne prakse izjemoma dopustilo revizijo tudi v obravnavani zadevi, saj je štelo, da gre za tako pomembna pravna vprašanja, da mora biti utemeljenost morebitnega odstopa od stališča revizijskega sodišča presojena tudi v drugih vsebinsko podobnih zadevah, ki so že odprte pred Vrhovnim sodiščem. Izjemnost pomena poenotenja sodne prakse glede navedenih pravnih vprašanj izhaja iz okoliščine, da pomenijo odločitve, sprejete po določbah ZNISESČP, in njihova presoja pred sodiščem zaključno fazo izvrševanja sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Ališić in drugi proti Bosni in Hercegovini, Hrvaški, Srbiji, Sloveniji in Makedoniji, št. 60642/08, z dne 16. julija 2014, v obsegu, v katerem je bilo Republiki Sloveniji naloženo, da sprejme vse potrebne ukrepe za poplačilo neizplačanih starih deviznih vlog.

7. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP izpolnjeni, zato je predlogu ugodilo v obsegu dopuščenega vprašanja, ki zajema tako materialni kot procesni vidik izpodbijane odločitve (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

-------------------------------
¹ Glej npr. 28. točko obrazložitve sodbe Vrhovnega sodišča X Ips 94/2017 z dne 17. 4. 2019 ter 28. točko ter 21. opombo obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča št. Up-95/16 z dne 14. 3. 2019.

Datum zadnje spremembe:

13.08.2020

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep X DoR 246/2018-6
• UPRS Sodba I U 1492/2020-25, enako tudi ,
• UPRS Sodba I U 1547/2017-15