<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSRS Sklep I Up 200/2019

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Upravni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2019:I.UP.200.2019
Evidenčna številka:VS00028961
Datum odločbe:13.11.2019
Opravilna številka II.stopnje:UPRS Sklep I U 1521/2019
Datum odločbe II.stopnje:08.10.2019
Senat:Brigita Domjan Pavlin (preds.), Peter Golob (poroč.), dr. Erik Kerševan
Področje:UPRAVNI SPOR
Institut:začasna odredba - težko popravljiva škoda ni izkazana

Jedro

Pritožnica temeljnega vsebinskega pogoja za izdajo začasne odredbe (nastanka težko popravljive škode) ni izkazala. Konkretno bi namreč morala navesti vse okoliščine in vsa dejstva, s katerimi utemeljuje nastanek in višino škode ter s stopnjo verjetnosti izkazati, da je takšna škoda zanjo težko popravljiva. Pritožnica je v zahtevi za izdajo začasne odredbe v smislu izkazovanja težko popravljive škode navedla zgolj to, da je upokojena in da bi jo takojšnja izvršitev denarne kazni lahko zelo prizadela in onemogočila celo njeno preživljanje. Te navedbe, brez kakršnihkoli dokazil, za izdajo začasne odredbe v tem upravnem sporu ne zadoščajo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevo za izdajo začasne odredbe, ki jo je tožnica vložila skupaj s tožbo zoper sklep Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območne enote Novo mesto, št. 06122-162/2015-80 z dne 4. 4. 2019, v zvezi z odločbo Ministrstva za okolje in prostor, št. 0612-103/2017/26 (06421125) z dne 25. 7. 2019. Z navedenim sklepom je prvostopenjski upravni organ izrekel tožnici in D. P. kot inšpekcijskima zavezancema denarno kazen v znesku 3.000,00 EUR, ki je bila zagrožena s sklepom z dne 30. 10. 2018, določil način plačila in v primeru neizpolnitve odrejene obveznosti iz 2. točke izreka inšpekcijske odločbe z dne 7. 2. 2017, to je odprave nevarnosti za uporabnike javne površine zaradi padanja delov strešnega napušča in kritine z namestitvijo začasne konstrukcije na vzhodni in južni fasadi poslovno-stanovanjskega objekta G., ali z ograditvijo javne površine ob objektu, zagrozil z izrekom nove denarne kazni v znesku 3.000,00 EUR.

2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje ugotavlja, da je tožnica predlagala izdajo t. i. odložitvene začasne odredbe iz drugega odstavka 32. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Tožnica je v zahtevi za izdajo začasne odredbe v smislu utemeljevanja težko popravljive škode zatrjevala, da je upokojena in da bi jo takojšnja izvršitev denarne kazni lahko zelo prizadela in onemogočila njeno preživljanje in ogrozila njeno eksistenco, hkrati pa tudi povzročila, da finančno ne bi zmogla obnoviti strehe v skladu z nalogo in soglasjem Zavoda za kulturno dediščino. Po presoji sodišča prve stopnje njene trditve niso v zadostni meri konkretizirane, težko popravljiva škoda pa ni izkazana. Z navedbami, da je organ ponovno izdal akt o izreku denarne kazni, čeprav je v teku upravni spor, ki še ni razrešil veljavnosti sklepa z dne 4. 4. 2019, da tožnica ne more izvesti naloženih del, ker je izvedbo del preprečil solastnik, da v tako kratkem času ni mogoče pridobiti novega krovca in pridobiti soglasja Zavoda za kulturno dediščino Slovenije in da so izrečeni ukrepi povsem nesorazmerni, pa tožnica ne more uspeti v postopku, v katerem se presoja izpolnjevanje pogojev za izdajo začasne odredbe, saj so to po vsebini navedbe oziroma ugovori, ki se nanašajo na samo pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa o izrečeni denarni kazni in jih bo sodišče presojalo, ko bo odločalo o tožbi.

3. Tožnica (v nadaljevanju pritožnica) zoper izpodbijani sklep vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep v celoti razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje oziroma podrejeno, da izpodbijani sklep spremeni tako, da zahtevi za izdajo začasne odredbe v celoti ugodi. Navaja, da je v zadostni meri obrazložila vse okoliščine primera, kar naj bi ugotovilo tudi sodišče prve stopnje, ki je ugotovilo, da so ostali formalni pogoji za meritorno reševanje tožbe izpolnjeni. Splošno znano dejstvo je, da upokojenci v Sloveniji ne prejemajo pokojnin, ki bi omogočale plačilo globe v enkratnem znesku 3.000,00 EUR brez povzročitve močne ogroženosti. Zato zadostuje navedba tožnice, da je upokojenka. Nadaljnje kaznovanje tožnice z dodatno globo v višini 3.000,00 EUR je nesorazmeren ukrep, saj pomeni kazen v skupnem znesku 6.000,00 EUR, ki nikakor ne sledi namenu predpisanih kazni, ki naj bi zasledovale potreben cilj. Zatrjuje, da ni pasivna in aktivno deluje v smeri oprave naloženih del, zato je nesmiselno nad njo vršiti represijo z izrekanjem glob. Sodišče prve stopnje je preveč restriktivno razlagalo pogoje za izdajo začasne odredbe, ki niso v skladu z odločbo Ustavnega sodišča Up-275/97, v kateri je Ustavno sodišče postavilo okvir za izdajo regulacijskih začasnih odredb in izdaje le-teh ni omejilo na pogoj preprečitve nastanka škode oziroma sile, ampak je njihovo izdajo omejilo le na najhujše primere, v katerih bi zaradi določenih okoliščin sodno varstvo izgubilo svoj pomen. Konkreten primer pa je prav tak.

4. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Podlaga za izdajo začasne odredbe v upravnem sporu je 32. člen ZUS-1. Ta v drugem odstavku določa, da sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta prizadela tožniku težko popravljiva škoda. Pri odločanju mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank. V tretjem odstavku pa določa, da lahko tožnik iz razlogov iz prejšnjega odstavka zahteva tudi izdajo začasne odredbe za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, zlasti pri trajajočih pravnih razmerjih, kot verjetna izkaže za potrebno.

7. ZUS-1 v navedeni določbi na jasen način daje pooblastilo sodišču za izdajo začasne odredbe, s katero se lahko na tožnikovo zahtevo poseže v pravno učinkovanje izdanega upravnega akta bodisi tako, da zadrži njegovo izvrševanje (drugi odstavek 32. člena ZUS-1; t. i. neprava oziroma odložitvena začasna odredba, ki jo je v tem sporu predlagala pritožnica), bodisi tako, da začasno uredi sporno razmerje (tretji odstavek 32. člena ZUS-1; t. i. prava oziroma ureditvena začasna odredba). Iz navedene določbe izrecno izhaja, da je tako odložitveno kot ureditveno začasno odredbo mogoče izdati le na podlagi presoje, da bi v konkretnem primeru tožniku z izvršitvijo akta nastala težko popravljiva škoda.

8. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu korektno povzelo ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča glede zahtevanih pogojev, ki morajo biti podani v zahtevi za izdajo začasne odredbe. Tudi po presoji Vrhovnega sodišča pritožnica temeljnega vsebinskega pogoja za izdajo začasne odredbe ni izkazala. Konkretno bi namreč morala navesti vse okoliščine in vsa dejstva, s katerimi utemeljuje nastanek in višino škode ter s stopnjo verjetnosti izkazati, da je takšna škoda zanjo težko popravljiva. Pritožnica je v zahtevi za izdajo začasne odredbe v smislu izkazovanja težko popravljive škode navedla zgolj to, da je upokojena in da bi jo takojšnja izvršitev denarne kazni lahko zelo prizadela in onemogočila celo njeno preživljanje. Te navedbe, brez kakršnihkoli dokazil, za izdajo začasne odredbe v tem upravnem sporu ne zadoščajo. Druge navedbe, ki se v glavnem nanašajo na nesorazmernost izrečene denarne kazni, pa bodo predmet meritornega odločanja o tožbi.

9. Ker niso podani razlogi, zaradi katerih se sklep izpodbija, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (76. člen v zvezi z 82. členom ZUS-1).

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 22. členom ZUS-1.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o upravnem sporu (2006) - ZUS-1 - člen 32, 32/2, 32/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
29.11.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDMzODEy