<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSRS Sodba II Ips 232/2018

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2019:II.IPS.232.2018
Evidenčna številka:VS00028122
Datum odločbe:26.09.2019
Opravilna številka II.stopnje:VSC Sodba Cp 648/2017
Datum odločbe II.stopnje:15.06.2018
Senat:Jan Zobec (preds.), dr. Mateja Končina Peternel (poroč.), mag. Nina Betetto, Vladimir Horvat, Karmen Iglič Stroligo
Področje:DRUŽINSKO PRAVO
Institut:skupno premoženje zakoncev - obseg skupnega premoženja - delež na skupnem premoženju - delitev skupnega premoženja v pravdi - nepravdni postopek - posebne okoliščine - vpis v zemljiško knjigo

Jedro

Med načinom delitve skupnega premoženja in delitvijo solastne stvari je pomembna razlika. Delitev skupne lastnine praviloma poteka v nepravdnem postopku, sodna praksa pa izjemoma omogoča, da nekdanji zakonec z zahtevkom doseže delitev skupnega premoženja že v pravdnem postopku (npr. ob soglasju nasprotne stranke, če so stvari po namenu ali naravi namenjene le enemu zakoncu, če je eden od zakoncev skupno premoženje že odsvojil...) To stori tako, da poleg ugotovitve obsega skupnega premoženja in deleža na skupnem premoženju kot celoti, zahteva še izplačilo protivrednosti svojega deleža na skupnem premoženju ali kar oblikovanje solastnine v ustreznem deležu na posameznih nepremičninah, ki spadajo v skupno premoženje, in izstavitev zemljiškoknjižne listine za vpis v zemljiško knjigo.

Stranka lahko v izjemnih primerih doseže delitev v pravdnem postopku. Premoženje se v pravdi lahko razdeli, če to upravičujejo posebne okoliščine, ki pa jih je treba v pravdnem postopku nujno ugotoviti. Revizija tega, da gre za izjemo od načela, da se delitev opravi v nepravdi, ne zatrjuje, temveč le izpodbija zavrnitev zahtevka za izdajo zemljiškoknjižnih dovolil za nepremičnine, ki so osnovna sredstva E. E. s. p., saj zaradi njihove nekonkretizacije v zahtevku in posledično v sodbi ne bi mogla doseči vpisa v zemljiško knjigo. Navedeno pa ne more biti razlog za ugoditev reviziji.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti toženi stranki njene revizijske stroške v znesku 2.069,12 EUR.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Zakonska zveza pravdnih strank je bila razvezana leta 2001. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da njuno skupno premoženje obsega:

− vlaganja v nepremičnino na naslovu A., parc. št. 99 in 100, k. o. ..., v višini 82.877,56 EUR; odločilo je, da znaša delež tožnice na skupnih vlaganjih v nepremičnino ½ in naložilo tožencu, da tožnici plača znesek 41.438,78 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 6. 2000 dalje do plačila;

− stanovanjski prostori s pralnico, parc. št. 901.E, k. o. ..., delež tožnice na nepremičnini je do 2/16 celote;

− zemljišče, ki v naravi predstavlja njivo, parc. št. 319/1, k. o. ..., stanovanjski prostori s pomožnimi prostori, parc. št. 902.E, k. o. ..., prizidek s pripadajočim zemljiščem, parc. št. 309/4, k. o. ...; odločilo je, da znaša delež tožnice na teh nepremičninah ½;

− znesek 196.433,76 EUR, ki ustreza ocenjeni vrednosti nepremičnine - stanovanja v B., parc. št. 2916/1, k. o. ..., na dan prodaje 6. 2. 2007; odločilo je, da znaša delež tožnice na navedenem premoženju ½ in naložilo tožencu, da tožnici plača 98.216,88 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 2. 2007 dalje do plačila;

− znesek 318.043,09 EUR, ki ustreza ocenjeni vrednosti nepremičnine – stanovanjske hiše v D., parc. št. 3007, 3008/1 in 3008/3, k. o. ..., na dan prodaje 20. 11. 2002; odločilo je, da znaša delež tožnice na navedenem premoženju ½ in naložilo tožencu, da tožnici plača 159.021,55 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 11. 2002 dalje do plačila;

− oprema hiše na naslovu A., ki je opredeljena v točki X izreka; odločilo je, da znaša delež tožnice na tem premoženju ½;

− oprema stanovanja v B., opredeljena v točki XI izreka, odločilo je, da znaša delež tožnice na tem premoženju ½,

− umetniška dela, slike, predmeti in kipi v hiši na naslovu A., stanovanju v B. ter pisarnah na naslovu C., naštetih v točki XII izreka; odločilo je, da znaša delež tožnice na tem premoženju ½;

− neregistrirani motorni vozili – motorja tip BMW oldtimer; odločilo je, da znaša delež tožnice na tem premoženju ½;

− osnovna sredstva E. E. s. p., zajeta in opisana v prilogi 1 (razen premičnin, kot izhaja iz XIV. točke izreka), odločilo je, da znaša delež tožnice na tem premoženju ½ in

− da je toženec dolžan plačati tožnici vrednost njenega deleža v višini 49.273,64 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 9. 2005 dalje do plačila.

V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo.

2. Sodišče je izdalo tudi sklep o popravi svoje odločbe v petih točkah izreka, v njegovi šesti alineji pa je povzelo celoten sodbeni izrek s popravki, kot se pravilno glasi in dostavilo, da ostane v preostalem sodba nespremenjena.

3. Zoper odločbo sodišča prve stopnje in sklep o popravi sta se pritožili obe pravdni stranki.

4. Sodišče druge stopnje je glede sklepa o popravi odločilo, da se pritožbi toženca delno, pritožbi tožnice pa v celoti ugodi in se sklep razveljavi v prvi, četrti in šesti alineji izreka, sicer pa je pritožbo toženca zavrnilo in v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

5. Pritožbi toženca je ugodilo ter sklep in sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo v celotnem ugodilnem delu v točkah od I do XV izreka ter v stroškovni odločitvi. Delno je ugodilo tudi pritožbi tožnice in razveljavilo sodbo v izpodbijanem zavrnilnem delu v točkah XVIII, XIX in v točkah od XXIV do XXXII ter v stroškovni odločitvi. V ostalem je njeno pritožbo zavrnilo in v točkah XVI, XVII, XX, XXXIII, XXXIV in XXXV izreka potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Pravnomočno je tako odločeno, da stanovanjska hiša v A. z bazenom ne spada v skupno premoženje, pravnomočno so zavrnjeni tudi vsi zahtevki za izstavitev zemljiškoknjižnih dovolil.

Revizijske navedbe

6. Revidentka vlaga revizijo le zoper drugi odstavek IV. točke izreka odločbe višjega sodišča, s katero je to potrdilo odločitev sodišča prve stopnje, da se zavrne zahtevek za izdajo zemljiškoknjižnih dovolil pri nepremičninah, ki so osnovna sredstva E. E. s. p., za katera je bilo ugotovljeno, da spadajo v njuno skupno premoženje (XXXIII – XXXV. točke izreka odločbe sodišča prve stopnje). Uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter zmotno uporabo materialnega prava. Navaja, da je višje sodišče popolnoma prezrlo, da gre za specifičen primer, saj nepremičnine, vodene kot osnovna sredstva E. E. s. p., v sodbi niso bile specificirane, ker so bile zajete le kot del priloge 1, na katero se sodišče v izreku sklicuje. Navedeno pomeni, da je poleg ugotovitvenega dela sodbe potrebna še konkretizacija navedenih nepremičnin za uspešen vpis v zemljiško knjigo. Navaja, da določitev deležev na skupnem premoženju še ne pomeni delitve skupnega premoženja in se s tem trenutkom skupna lastnina še ne transformira v solastnino. Določitev solastniških deležev je posledica sporazuma delitve skupne stvari. Navaja, da je višje sodišče pri interpretaciji ugotavljanja načina pridobitve lastninske pravice na spornih nepremičninah pavšalno ugotavljalo dejansko stanje, ki je bilo napačno in nepopolno ugotovljeno že v sodbi sodišča prve stopnje. Predlaga spremembo oziroma razveljavitev izpodbijanega dela odločb nižjih sodišč in priglaša stroške postopka z revizijo.

Navedbe v odgovoru na revizijo

7. Revizija je bila na podlagi 375. člena ZPP vročena tožencu, ki je nanjo odgovoril in predlagal njeno zavrženje oziroma zavrnitev. Navaja, da revidentka ni navedla vrednosti spornega predmeta glede v reviziji sporne odločitve o zavrnitvi zahtevkov za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila. Sicer predlaga zavrnitev revizije, saj v konkretnem primeru ni šlo za delitev skupnega premoženja ali solastnine, pač pa za postopek določitve deležev na skupnem premoženju. Priglaša stroške odgovora na revizijo.

O dovoljenosti revizije

8. Neutemeljen je ugovor toženca, da revizija tožnice ni dovoljena. V predmetni pravdi za ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju ter izstavitve zemljiškoknjižnega dovolila je bila v skladu z ustaljeno sodno prakso navedena enotna vrednost spornega predmeta 460.000,00 EUR za vse nedenarne zahtevke.1 Revizijsko sporna je le zavrnitev zahtevka za izdajo zemljiškoknjižnih listin za nepremičnine, ki spadajo v osnovna sredstva E. E. s. p. Revidentka je zato v reviziji tudi opredelila, da vrednost spornega predmeta v reviziji izpodbijanega dela znaša 83.099,61 EUR. Ta znesek pa presega 40.000,00 EUR, kar je zakonsko določeni prag za dovoljenost revizije (drugi odstavek 367. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

O utemeljenosti revizije

9. Revizija ni utemeljena.

10. Pojem skupne lastnine je opredeljen v 72. členu Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ). Ta v prvem odstavku določa, da ima več oseb lahko na nerazdeljeni stvari skupno lastnino (skupni lastniki), kadar njihovi deleži niso vnaprej določeni. Za solastnino pa gre po prvem odstavku 65. člena SPZ takrat, ko ima več oseb solastninsko pravico na nerazdeljeni stvari (solastniki), če je delež vsakega izmed njih določen v sorazmerju s celoto (idealni delež).

11. Skupno premoženje zakoncev in zunajzakonskih partnerjev je celota obligacijskih in stvarnopravnih pravic in obveznosti, kar je vidno tudi v obravnavani zadevi. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR,) ki ga je treba uporabiti v obravnavanem sporu, je določal, da se skupno premoženje razdeli tako, da se najprej določi delež vsakega od zakoncev na skupnem premoženju, pri čemer velja domneva, da sta deleža enaka (58. in 59. člen). V 60. členu ZZZDR pa je bilo določeno, da se po ugotovitvi deležev na skupnem premoženju to na predlog zakoncev razdeli po pravilih, ki veljajo za delitev solastnine.

12. Med načinom delitve skupnega premoženja in delitvijo solastne stvari je pomembna razlika. Pri delitvi skupnega premoženja se skupnim lastnikom dodelijo posamezne stvari iz mase skupnega premoženja (162. člen ZNP-1), pri delitvi stvari v solastnini, pa se med solastnike razdeli posamezna stvar, v naravi ali civilno, s prodajo. Delitev skupne lastnine praviloma poteka v nepravdnem postopku, sodna praksa pa izjemoma omogoča, da nekdanji zakonec z zahtevkom doseže delitev skupnega premoženja že v pravdnem postopku (npr. ob soglasju nasprotne stranke, če so stvari po namenu ali naravi namenjene le enemu zakoncu, če je eden od zakoncev skupno premoženje že odsvojil...).2 To stori tako, da poleg ugotovitve obsega skupnega premoženja in deleža na skupnem premoženju kot celoti, zahteva še izplačilo protivrednosti svojega deleža na skupnem premoženju ali kar oblikovanje solastnine v ustreznem deležu na posameznih nepremičninah, ki spadajo v skupno premoženje, in izstavitev zemljiškoknjižne listine za vpis v zemljiško knjigo.

13. Revidentka je prav takšne zahtevke uveljavljala v tem postopku. Sodišče druge stopnje je obrazložilo, da je bil sporni zahtevek utemeljeno zavrnjen zato, ker v okviru skupnega premoženja pride do originarne, izvirne pridobitve lastninske pravice in da takšnemu načinu pridobitve materialnopravno ustreza ugotovitveni zahtevek in ne izpolnitveni (dajatveni) zahtevek za izdajo ustreznega zemljiškoknjižnega dovolila, ki ustreza pravno poslovni pridobitvi lastninske pravice. Navedlo je, da bi revidentka na podlagi 3. točke prvega odstavka 40. člena Zakona o zemljiški knjigi vknjižbo svoje lastninske pravice namreč lahko izposlovala že na podlagi ugotovitvenega dela izreka.

14. Takšna obrazložitev nižjih sodišč je napačna, saj stranka v izjemnih primerih lahko doseže delitev v pravdnem postopku. Premoženje se v pravdi lahko razdeli, če to upravičujejo posebne okoliščine, ki pa jih je treba v pravdnem postopku nujno ugotoviti.3 Revizija tega, da gre za izjemo od načela, da se delitev opravi v nepravdi, ne zatrjuje, temveč le izpodbija zavrnitev zahtevka za izdajo zemljiškoknjižnih dovolil za nepremičnine, ki so osnovna sredstva E. E. s. p., saj zaradi njihove nekonkretizacije v zahtevku in posledično v sodbi ne bi mogla doseči vpisa v zemljiško knjigo. Navedeno pa ne more biti razlog za ugoditev reviziji.

15. Ker razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, niso podani, jo je Vrhovno sodišče zavrnilo (378. člen ZPP).

Odločitev o revizijskih stroških

16. Revizijsko sodišče je odločilo, da mora revidentka tožencu povrniti stroške odgovora na revizijo. Sodišče jih je v skladu s tedaj veljavno Odvetniško tarifo odmerilo na 2.069,12 EUR (1.676,00 EUR za sestavo odgovora na revizijo, materialni stroški v višini 20 EUR, povečano za 22 % DDV).

-------------------------------
1 Prim. odločbi Vrhovnega sodišča II Ips 191/2013 z dne 24. 10. 2013, II Ips 191/2018 z dne 29. 11. 2018.
2 Prim. sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 211/2014 z dne 28. 1. 2016.
3 Prim. odločbe Vrhovnega sodišča II Ips 22/98 z dne 11. 3. 1999, II Ips 54/2017 z dne 28. 9. 2017, II Ips 211/2014 z dne 28. 1. 2016.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (1976) - ZZZDR - člen 58, 59, 60
Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 65, 72
Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 162

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
04.11.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDMyNjA5