VSRS Sklep I R 106/2019

Jedro

Nezadovoljstvo stranke z delom sodišča in morebitne nepravilnosti v postopku niso razlog za prenos pristojnosti.

Delegacija pristojnosti sodišča pride v poštev le v primerih obstoja takšnih okoliščin, zaradi katerih bi bili vsi sodniki pristojnega sodišča nezmožni objektivno nepristranskega odločanja.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je prekinilo zapuščinski postopek po pokojni A. A. (materi predlagateljice) in zakonito dedinjo B. A. (predlagateljico) napotilo na pravdo zoper sodediča – brata C. A. zaradi ugotovitve obsega zapuščine zaradi (z njene strani) zatrjevanih in med dedičema spornih daril ter s tem povezanim prikrajšanjem njenega nujnega deleža.

2. Zakonita dedinja je v pritožbi zoper takšen sklep z dne 6. 11. 2018 (datirano 23. 5. 2018) predlagala prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče (po njeni izbiri) zaradi nepoštenega sojenja na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju). Prepričana je, da Okrajno sodišče v Ljubljani in Višje sodišče v Ljubljani v sodnih postopkih odločata pristransko, v korist sodediča. V obširni vlogi izraža svoje nestrinjanje z odločitvami sodišč in vodenjem zapuščinskih postopkov po pokojnih starših, ki bi morala biti po mnenju predlagateljice združena in obravnavana skupaj. V pretežnem delu vloge opisuje, kako bi po njenem mnenju morali postopati in odločati sodišči prve in druge stopnje v že pravnomočno zaključenem zapuščinskem postopku po pokojnem očetu II D 1132/2014 in v postopku (neuspešne) tožbe za razveljavitev sodne poravnave (dednega dogovora) v zadevi II P 2604/2016. Med drugim navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje razjasniti obseg zapuščine oziroma izdati dodatne sklepe o dedovanju na podlagi dokumentov, s katerimi predlagateljica ob sklenitvi dednega dogovora po pokojnem očetu ni razpolagala ter jih vročiti sodediču v odgovor. Po njenem mnenju bi moralo drugostopenjsko sodišče pri reševanju pritožbe zahtevati izdajo dodatnih sklepov o dedovanju zaradi naknadno najdenega premoženja zapustnika in zahtevati izdajo ukrepa zavarovanja - prepoved odtujitve stanovanja na naslovu Ulica 1. Poleg tega predlog smiselno utemeljuje na očitku napačnega odločanja in postopanja sodišča prve stopnje v obravnavanem zapuščinskem postopku po pokojni materi. Pojasnjuje, da bi sodišče v postopku moralo opraviti poizvedbe v Avstriji, sankcionirati sodediča v postopku zaradi skrivanja dokazov (tj. ker ni predložil dokazil o vračilu posojila, bančnih knjižic in druge dokumentacije) in odrediti zavarovanje nepremičnin. Pristranska obravnava naj bi se odražala v tem, da sodišče vlog predlagateljice ni reševalo v pravilnem vrstnem redu, da ni združilo zapuščinskih postopkov po pokojnih starših, da ni ugotovilo neveljavnosti oporoke pokojnega očeta, da ni razjasnilo obsega zapuščine, da ni pridobilo podatkov o prometu na računih pri avstrijskih bankah in pooblaščencih na teh računih, da sodediču ni pravočasno vročalo vlog, da mu ni naložilo predložitve bančnih knjižic, vračila posojila in ni zahtevalo, da predlagateljici omogoči dostop do stanovanja na naslovu Ulica 1. Prav tako sodišču očita, da ni izdalo ukrepa zavarovanja in dodatnih sklepov o dedovanju. Nadalje meni, da je predsednica okrajnega sodišča ravnala pristransko, ker je predloga za zavarovanje in tožbo za razveljavitev sodne poravnave dodelila sodnici, ki vodi zapuščinski postopek po pokojnem očetu, ki lastnih napak ni mogla popraviti. Izraža tudi nestrinjanje s postopanjem in odločanjem sodišča v kazenski zadevi Kr 50876/2016, v kateri je podala kazensko ovadbo.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP). Med „druge tehtne razloge“ je treba šteti tudi zahtevo po objektivni nepristranskosti sodišča. Gre za percepcijo javnosti in udeležencev postopka o nepristranskosti vseh sodnikov določenega stvarno pristojnega sodišča. V tem primeru mora predlagatelj navesti takšne objektivne okoliščine, zaradi katerih bi se pri razumnem človeku oziroma v očeh javnosti pojavil upravičen dvom o nepristranskosti sojenja na določenem sodišču.

5. Okoliščin, s katerimi predlagateljica utemeljuje zahtevo po „izločitvi“ Okrajnega in Višjega sodišča v Ljubljani ni mogoče uvrstiti med „druge tehtne razloge“ iz 67. člena ZPP. Po ustaljeni sodni praksi namreč nezadovoljstvo stranke z delom sodišča in morebitne nepravilnosti v postopku niso razlog za prenos pristojnosti. Zato vztrajanje predlagateljice, da že pravnomočno zaključeni zapuščinski postopek po pokojnem očetu ni bil pravilno voden, ne more biti podlaga za delegacijo pristojnosti. Enako velja za očitke na račun dosedanjega ravnanja sodišča v tem postopku, ki ga predlagateljica ocenjuje kot nepravilnega in pristranskega. Odpravi dvoma v pravilnost procesnega postopanja in materialnopravnega odločanja posamičnih sodnikov so namenjena (iz)redna pravna sredstva zoper sodne odločbe. Odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa predlog za izločitev takega sodnika. Ni pa temu namenjen institut delegacije pristojnosti sodišča, saj ta pride v poštev le v primerih obstoja takšnih okoliščin, zaradi katerih bi bili vsi sodniki pristojnega sodišča nezmožni objektivno nepristranskega odločanja.¹ Takšnih okoliščin predlagateljica v obravnavani zadevi ni izkazala. Tehtnega razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča tudi ne predstavlja okoliščina, da predlagateljica ni zadovoljna z delom predsednice okrajnega sodišča, ki naj bi neustrezno dodeljevala zadeve. Sodnik je namreč pri opravljanju sodniške funkcije vezan na ustavo in zakon (3. člen Zakona o sodiščih), pri uresničevanju svojih pravic pa mora vselej ravnati tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja (2. člen Zakona o sodniški službi) in tudi predsednik sodišča ne more vplivati na odločanje v posameznih zadevah.²

6. Ker predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča ni utemeljen, ga je Vrhovno sodišče zavrnilo.

-------------------------------
¹ Primerjaj sklepe Vrhovnega sodišča RS I R 70/2018 z dne 7. 6. 2018, I R 119/2018 z dne 9. 8. 2018, I R 187/2018 z dne 29. 11. 2018, I R 25/2019 z dne 14. 3. 2019, I R 39/2019 z dne 14. 3. 2019 in I R 46/2019, I R 54/2019 z dne 8. 4. 2019, I R 15/2019 z dne 28. 2. 2019, idr.
² Glej sklep Vrhovnega sodišča RS I R 38/2019 z dne 15. 4. 2019.

Datum zadnje spremembe:

10.10.2019

Podobni dokumenti:

• VSRS sklep I R 82/2015
• VSRS Sklep I R 119/2018
• VSRS Sklep I R 136/2020