VSRS Sklep II DoR 38/2019

Jedro

Sodba sodišča prve stopnje je bila izdana pred 14. 9. 2017, zato se je postopek pred Vrhovnim sodiščem nadaljeval po določbah ZPP, kot so veljale pred novelo ZPP-E. Ker v obravnavani zadevi vrednost spornega predmeta presega 40.000,00 EUR in je revizija dovoljena po samem zakonu, je sodišče ne more dopustiti.

Izrek

Predlog za dopustitev revizije se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je tožencu naložilo, da tožniku v roku 15 dni plača 142.232,29 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 6. 2005 dalje do plačila. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožeče stranke delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v I. točki izreka spremenilo tako, da je dolžna tožena stranka tožeči stranki plačati še znesek 8.285,31 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 10. 2015 dalje do plačila. Delno je ugodilo tudi pritožbi tožene stranke in sodbo sodišča prve stopnje v I. točki izreka spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek tožeče stranke za plačilo zakonskih zamudnih obresti od zneska 142.232,29 EUR za čas od 16. 6. 2005 do 4. 10. 2015 zavrnilo.

3. Predlog za dopustitev revizije vlaga tožena stranka. V predlogu zastavi vprašanja: 1) ali je pravno dopustno zahtevati s tožbo v „zadevnem“ pravdnem postopku izpolnitev obveznosti iz sklenjene sodne poravnave pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani št. P 2689/2001-I z dne 13. 5. 2005, 2) torej, da izvira denarna obveznost iz sodne poravnave pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani št. P 2689-I z dne 13. 5. 2005 in da izplačilo denarne obveznosti terja A. A. od B. B. v tem pravdnem postopku, 3) ali je sodna poravnava pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani št. P 2689/2001-I z dne 13. 5. 2005 že sama po sebi izvršilni naslov za A. A., 4) glede obstoja pravnega interesa in pravilne uporabe določbe 308. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) glede na zadevno pravdo, 5) glede pravne dopustnosti sklenitve sodne poravnave v korist tretjega, torej da tožeča in tožena stranka skleneta sodno poravnavo, s katero se določijo pravice v korist neke tretje osebe, ki pa ni sodelovala pri sklenitvi oziroma pri podpisu sodne poravnave pred sodiščem, 6) glede aktivne in pasivne procesno pravne legitimacije in stvarno pravne legitimacij glede uveljavljanja denarnih tožbenih zahtevkov na podlagi drugega odstavka 72. člena Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen), 7) ali lahko denarni tožbeni zahtevek na podlagi drugega odstavka 72. člena ZDen uveljavlja skrbnik za posebni primer v pravdnem postopku za korist dedičev po pokojnem denacionalizacijskem upravičencu, 8) ali lahko A. A. uveljavlja denarni tožbeni zahtevek na podlagi drugega odstavka 72. člena ZDen zoper denacionalizacijskega zavezanca, 9) ali je možno skleniti sodno poravnavo v pravdnem postopku v korist tretjega in 10) ali ima tretji iz tako sklenjene sodne poravnave samostojen izvršilni naslov, čeprav ni bil stranka pravdnega postopka in tudi pred sodiščem ni podpisal sodne poravnave.

4. Predlog ni dovoljen.

5. Sodba sodišča prve stopnje je bila izdana pred 14. 9. 2017, ko je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku - ZPP-E (v nadaljevanju ZPP-E). Postopek pred Vrhovnim sodiščem se je zato na podlagi prvega in tretjega odstavka 125. člena prehodnih in končnih določb ZPP-E nadaljeval po določbah ZPP, kakršne so veljale pred novelo.

6. Po teh določbah so stranke v primeru, ko je vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presegala 40.000,00 EUR (drugi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP), lahko vložile direktno revizijo. Ker v obravnavani zadevi vrednost spornega predmeta presega 40.000,00 EUR (150.517,60 EUR) in je dovoljena po samem zakonu, je sodišče ne more dopustiti.

7. Obravnavani predlog za dopustitev revizije tako ni dovoljen in ga je revizijsko sodišče zavrglo (377. člen ZPP).

Datum zadnje spremembe:

15.07.2020

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep II DoR 342/2017
• Sklep II DoR 151/2012, enako tudi 351/2014
• VSRS Sklep II DoR 186/2016