VSRS Sklep II DoR 22/2019
| Sodišče: | Vrhovno sodišče |
|---|---|
| Oddelek: | Civilni oddelek |
| ECLI: | ECLI:SI:VSRS:2019:II.DOR.22.2019 |
| Evidenčna številka: | VS00022677 |
| Datum odločbe: | 15.04.2019 |
| Opravilna številka II.stopnje: | VSC Sklep Cp 230/2018 |
| Datum odločbe II.stopnje: | 18.10.2018 |
| Senat: | mag. Rudi Štravs (preds.), dr. Ana Božič Penko (poroč.), Karmen Iglič Stroligo |
| Področje: | CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO |
| Institut: | predlog za dopustitev revizije - pripadajoče zemljišče - garaža - dokazovanje z izvedencem - postavitev novega izvedenca - zavrnitev predloga za dopustitev revizije |
Jedro
Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
Izrek
Predlog se zavrne.
Obrazložitev
1. Sodišče prve stopnje je predlogu za določitev pripadajočega zemljišča delno ugodilo. V preostalem delu je predlog zavrnilo.
2. Sodišče druge stopnje je pritožbo predlagateljev zavrnilo.
3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje so predlagatelji vložili predlog za dopustitev revizije in predlagali dopustitev revizije glede naslednjih pravnih vprašanj:
– Ali iz konkretiziranih pripomb predlagateljev zoper ugotovitve izvedenca, navedenih v vlogah z dne 3. 2. 2015, 1. 9. 2015, 16. 12. 2016, 13. 2. 2017 ter 11.07.2017, upoštevajoč izvedensko mnenje z dopolnitvami in zaslišanje izvedenca na naroku z dne 23. 11. 2016, izhaja takšen dvom v pravilnost in popolnost izvedenčevih ugotovitev, da bi bilo upravičeno preizkusiti njegovo mnenje s postavitvijo novega izvedenca?
- Ali je sodišče prve oziroma druge stopnje s tem, ko ni obrazloženo zavrnilo (se izreklo) o predlogu predlagateljev po postavitvi novega izvedenca ter tudi novega izvedenca ni postavilo, zagrešilo absolutno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP oziroma relativno bistveno kršitev tretjega odstavka 254. člena ZPP?
- Ali zemljišče (konkretno garaža), ki po osnovni funkciji služi stavbi oziroma njenim stanovalcem ter je tudi tehnično in funkcionalno povezano s to stavbo, ne more predstavljati pripadajočega (funkcionalnega) zemljišča, ker hkrati s svojo osnovno funkcijo, zlasti zaradi svoje nivojske narave, služi še tudi drugim funkcijam?
- Ali je pretekla raba zemljišča iz 3. točke prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1, kot to zatrjujeta sodišči prve in druge stopnje, upoštevna le v primerih, ko prostorski akti dopuščajo dvom o namenski rabi določenega zemljišča, ali pa jo je možno uporabiti tudi kot kasnejši korektiv (spremembo oziroma nadomestilo) teh aktov?
- Katera dejstva in strokovna pravila so odločilna za razmejitev med pripadajočim zemljiščem posamezne stavbe in zemljiščem v splošni oziroma javni rabi, če prostorski akt, na podlagi katerega je bila soseska urejena, o tem molči?
4. Predlog ni utemeljen.
5. Predpostavke za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku niso izpolnjene. Skladno z določbo drugega odstavka 367.c člena istega zakona je zato Vrhovno sodišče predlog zavrnilo.
Zveza:
Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (2017) - ZVEtL-1 - člen 42, 42/1, 43, 43/1, 51
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 21.05.2019
