VSRS Sklep I Kr 60/2018

Jedro

Glede na opis prekrška je jasno, da za njegov obstoj ni potreben nastanek prepovedane posledice. Za določitev kraja prekrška je zato treba uporabiti t. i. delavnostno teorijo, torej kraj, kjer je storilec delal ali bi moral delati.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

A.

1. Pravna oseba S., d. o. o., in odgovorna oseba M. K. sta vložila zahtevi za sodno varstvo zoper plačilni nalog Inšpektorata RS za infrastrukturo št. 7101-196/2018/11 (40246) z dne 4. 6. 2018, ki ju je prekrškovni organ po prejemu skupaj s prekrškovnim spisom posredoval v pristojno odločanje Okrajnemu sodišču v Ljubljani.

2. Okrajno sodišče v Ljubljani se je s sklepom z dne 5. 11. 2018 izreklo za krajevno nepristojno in zadevo odstopilo v odločanje Okrajnemu sodišču v Mariboru. V sklepu je navedlo, da je bil očitani prekršek storjen na železniškem postajališču Orehova vas, torej na območju Okrajnega sodišča v Mariboru, ki je zato pristojno za odločanje o zahtevah.

3. Okrajno sodišče v Mariboru je po prejemu spisa dne 6. 12. 2018 pred Vrhovnim sodiščem sprožilo spor o pristojnosti. Navaja, da ima pravna oseba sedež v Ljubljani na naslovu Kolodvorska ulica 11. Odločitev o ustreznem obveščanju potnikov na postaji o kontaktnem naslovu organa, ki so ga imenovale države članice v skladu s 30. členom Uredbe ES št. 1371/2007 o pravicah in obveznostih potnikov v železniškem prometu (Uradni list št. 315 z dne 3. 12. 2007, v nadaljevanju Uredba 1371/2007/ES), je po naravi stvari sprejeta na sedežu pravne osebe. Ker za obstoj očitanega prekrška ni potreben nastanek prepovedane posledice, je treba za določitev kraja prekrška uporabiti delavnostno teorijo, torej kraj, kjer je storilec delal ali bi moral delati. Delovanje pravne osebe pa je, razen v primeru, ko je očitno, da je bilo dejanje storjeno drugje, mogoče vezati le na njen sedež. Glede na navedeno Okrajno sodišče v Mariboru meni, da v tej zadevi ni pristojno za odločanje o vloženih zahtevah za sodno varstvo.

B.

4. Po drugem odstavku 60. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) je za odločanje o zahtevi za sodno varstvo krajevno pristojno sodišče prve stopnje, ki je pristojno za odločanje o prekršku po določbah rednega sodnega postopka. Katero sodišče je krajevno pristojno v rednem sodnem postopku, določa ZP-1 v členih 77 do 80. Kot splošno navezno okoliščino za določitev krajevne pristojnosti ZP-1 določa kraj storitve prekrška (forum delicti commissi). Za določitev kraja storitve prekrška se smiselno uporabljajo določbe kazenskega zakonika o kraju storitve kaznivega dejanja (8. člen ZP-1). Kazenski zakonik (v nadaljevanju KZ-1) glede kraja storitve kaznivega dejanja sprejema t. i. ubikvitetno teorijo. Po določbi 19. člena KZ-1 je kaznivo dejanje storjeno tako na kraju, kjer je storilec delal ali bi moral delati, kot tudi na kraju, na katerem je nastala prepovedana posledica. Za kraj storitve prekrška je glede na navedeno treba šteti tako kraj, kjer je storilec delal (storitveni prekrški) ali bi moral delati (opustitveni prekrški), kot tudi kraj, kjer je nastala prepovedana posledica. Vendar pa je za prekrške, za razliko od kaznivih dejanj, značilno, da se za njihov obstoj praviloma ne zahteva nastanka prepovedane posledice, temveč zadošča že kršitev določene zapovedne ali prepovedne norme. V primeru, ko za obstoj prekrška zadošča gola kršitev pravne norme, potem pojmovno ni mogoče govoriti o nastanku prepovedane posledice, saj ta kot element prekrška ni predvidena. V takih primerih je za določitev kraja storitve prekrška treba uporabiti t. i. delavnostno teorijo in za kraj prekrška šteti kraj, kjer je storilec delal ali bi moral delati.¹

5. Po 3. alineji prvega odstavka 8. člena Uredbe o izvajanju Uredbe (ES) o pravicah in obveznostih potnikov v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 67/11) se z globo od 500,00 do 30.000,00 EUR kaznuje za prekršek upravljavec postaje, ki je pravna oseba, če ne obvesti potnikov o njihovih pravicah v skladu z 29. členom Uredbe 1371/2007/ES, z globo od 250,00 do 2.500,00 EUR pa se skladno z drugim odstavkom istega člena za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba upravljavca postaje. Na podlagi določbe drugega odstavka 29. člena Uredbe 1371/2007/ES morajo prevozniki v železniškem prometu in upravljavci postaj ustrezno obvestiti potnike na postaji in vlaku o kontaktnem naslovu organa, ki so ga imenovale države članice v skladu s 30. členom te uredbe, ki v prvem stavku prvega odstavka predvideva, da vsaka država članica določi organ ali organe, odgovorne za izvrševanje te uredbe.

6. V obravnavani zadevi iz opisa prekrškov, kot ga je mogoče povzeti iz plačilnega naloga Inšpektorata RS za infrastrukturo z dne 4. 6. 2018, izhaja, da sta bili pravna oseba in njena odgovorna oseba spoznani za odgovorni storitve prekrškov po 3. alineji prvega odstavka oziroma drugem odstavku 8. člena Uredbe o izvajanju Uredbe (ES) o pravicah in obveznostih potnikov v železniškem prometu, ker odgovorna oseba M. K. na postajališču Orehova vas ni na ustrezen način obvestila potnikov o kontaktnem naslovu organa, ki so ga imenovale države članice v skladu s 30. členom Uredbe 1371/2007/ES.

7. Glede na opis prekrška je jasno, da za njegov obstoj ni potreben nastanek prepovedane posledice. Za določitev kraja prekrška je zato treba uporabiti t. i. delavnostno teorijo, torej kraj, kjer je storilec delal ali bi moral delati. V obravnavanem primeru naj bi bil prekršek storjen z opustitvijo. Kot odgovorna oseba pravne osebe naj bi prekršek storil njen zakoniti zastopnik, direktor družbe M. K., ki deluje na sedežu pravne osebe. Glede na tako ugotovljene okoliščine je treba šteti, da je bila opustitev storjena na sedežu pravne osebe v Ljubljani, saj je delovanje pravne in odgovorne osebe, ki je njen zakoniti zastopnik, ki deluje na sedežu pravne osebe, v tem primeru mogoče vezati le na njen sedež, kjer bi morali biti sprejeti potrebni ukrepi o ustreznem obveščanju potnikov o kontaktnem naslovu organa, ki so ga imenovale države članice skladno s 30. členom Uredbe 1371/2007/ES.

C.

8. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče odločilo, da je za odločanje v predmetni zadevi krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

-------------------------------
¹ Gl. tudi sklep I Kr 4/2016 z dne 18. 2. 2016.

Datum zadnje spremembe:

22.01.2019

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep I Kr 25/2019
• VSRS Sklep I Kr 71/2019
• VSRS Sklep I Kr 68/2019