VSRS Sklep I Kr 54200/2016

Jedro

Če obstaja med kaznivimi dejanji določena povezava (subjektivna ali objektivna koneksiteta ali zveznost), sodišče iz razlogov procesne ekonomičnosti praviloma izvede enoten postopek in izda eno samo sodbo.

V obeh primerih gre poleg istega obdolženca, za tako tesno povezanost dejanskih stanov, da so v veliki meri podani tudi enaki dokazni predlogi in razlogi ekonomičnosti utemeljujejo predlog za prenos krajevne pristojnosti.

Izrek

Za odločanje se določi Okrajno sodišče v Postojni.

Obrazložitev

1. Okrožno državno tožilstvo v Kopru je zoper obdolženega M. G. vložilo obtožni predlog, v katerem mu očita storitev kaznivega dejanja ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena Kazenskega zakonika. Okrajno sodišče v Postojni se je s sklepom z dne 28. 12. 2016 izreklo za krajevno nepristojno in po pravnomočnosti sklepa odstopilo zadevo v odločanje Okrajnemu sodišču v Ljubljani. Okrajno sodišče v Ljubljani je začelo glavno obravnavo, na kateri obdolženec krivde ni priznal.

2. Na glavni obravnavi je okrožni državni tožilec predlagal prenos krajevne pristojnosti na Okrajno sodišče v Postojni. V predlogu trdi, da se bo (enoten) postopek pred Okrajnim sodiščem v Postojni lažje izvedel kot pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, ker teče pred Okrajnim sodiščem v Postojni kazenska zadeva I K 26572/2016, v kateri se obdolžencu očita storitev kaznivega dejanja goljufije, ki je po dejanskem stanju tesno povezana s kaznivim dejanjem ponarejanja listin, obravnavanim pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani. V obeh postopkih so v znatni meri podani enaki dokazni predlogi, saj naj bi obdolženec s kaznivim dejanjem goljufije zavedel oškodovanca tudi s ponarejenimi listinami. Obdolženec se je na glavni obravnavi zaradi časovne oddaljenosti skliceval na zagovor, ki ga je podal pred Okrajnim sodiščem v Postojni. Na podlagi navedenega predlagatelj meni, da bi bilo smotrno in ekonomično prenesti krajevno pristojnost na Okrajno sodišče v Postojni, ki bo v nadaljevanju lahko odločilo o združitvi obeh kazenskih postopkov in ga vodilo pod opravilno številko starejše zadeve I K 26572/2016, ki že teče pred Okrajnim sodiščem v Postojni.

3. Po prvem odstavku 35. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) lahko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Sodišče, ki odloča o prenosu pristojnosti, ugotavlja obstoj teh pogojev le na podlagi predloga predlagatelja in njegove utemeljitve. Institut prenosa krajevne pristojnosti predstavlja izjemo od splošnega pravila o določitvi krajevne pristojnosti iz 26. člena ZKP. Njegova uporaba je zato ob restriktivni razlagi upravičena le takrat, ko je na podlagi okoliščin v predlogu mogoče zaključiti, da bo predlagano sodišče postopek izvedlo očitno lažje.

4. Vrhovno sodišče sprejema mnenja predlagatelja, da so v obravnavani zadevi podane okoliščine, ki narekujejo, da se bo postopek lažje in hitreje izvedel pred Okrajnim sodiščem v Postojni. Iz obrazložitve obtožnega predloga, vloženega zoper M. G. izhaja, da se mu očita kaznivo dejanje ponarejanja listin, ki naj bi ga storil v prostorih SID banke s predložitvijo ponarejene bančne dokumentacije, s katero naj bi tudi zavajal oškodovanca pri storitvi kaznivega dejanja goljufije.

5. Če obstaja med kaznivimi dejanji določena povezava (subjektivna ali objektivna koneksiteta ali zveznost), sodišče iz razlogov procesne ekonomičnosti praviloma izvede enoten postopek in izda eno samo sodbo. V prvi vrsti vodenje enotnega postopka zagotavlja presojo kriminalne količine, oceno storilčeve nevarnosti in izrek primerne kazenske sankcije ter hkrati onemogoča različno ali nasprotujočo si oceno istih dokazov v različnih kazenskih postopkih in na tej podlagi sprejemanje nepravilnih sodb.(1)

6. V konkretni zadevi predlagatelj pravilno ugotavlja, da sta kazenski zadevi, ki se vodita pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani in Okrajnim sodiščem v Postojni v isti fazi postopka – obdolženec krivde ni priznal in sta glavni obravnavi v fazi dokazovanja. Pred Okrajnim sodiščem v Postojni se vodi postopek za kaznivo dejanje goljufije, s katero naj bi obdolženec zavajal oškodovanca tudi s ponarejenimi listinami, ki so predmet postopka za kaznivo dejanje ponarejanja listin pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani. V obeh primerih gre za tako tesno povezanost dejanskih stanov, da so v veliki meri podani tudi enaki dokazni predlogi. Ob tem, da se je obdolženec v pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani skliceval tudi na svoj zagovor, ki ga je podal pred Okrajnim sodiščem v Postojni, je utemeljeno sklepati, da bi bila s prenosom krajevne pristojnosti na Okrajno sodišče v Postojni obdolžencu zagotovljena možnost celovitejše in učinkovitejše obrambe. Temu navsezadnje služi tudi določba sedmega odstavka 32. člena ZKP, po kateri lahko sodišče odloči, naj se izvede enoten postopek in izda ena sama sodba, če pred istim sodiščem tečejo ločeno postopki zoper isto osebo za več kaznivih dejanj ali zoper več oseb za isto kaznivo dejanje. V konkretni zadevi bo lahko po prenosu krajevne pristojnosti na Okrajno sodišče v Postojni delegirano sodišče na podlagi osmega odstavka 32. člena ZKP s sklepom združilo oba postopka in izvedlo enotni postopek pod opr. št. I K 26572/2016, s čimer bodo zasledovani tudi cilji, navedeni v predhodni točki te obrazložitve.

7. Pogoji iz prvega odstavka 35. člena ZKP so podani, zato je Vrhovno sodišče predlogu za prenos krajevne pristojnosti ugodilo.

---

(1) Podobno sklep Vrhovnega sodišča RS I Kr 6085/2017 z dne 1. 6. 2017 in I Kr 9044/2015 z dne 25. 1. 2018.

Datum zadnje spremembe:

22.01.2019

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep I Kr 13298/2017
• VSRS Sklep I Kr 9044/2015
• VSRS Sklep I Kr 7084/2018