VSRS Sklep Cp 36/2018

Jedro

S pritožbo po 357.a členu je udeležencema dana možnost, da izpodbijata oceno sodišča druge stopnje, da bi, če bi samo odpravilo kršitve sodišča prve stopnje, prekomerno poseglo v pravico strank do pritožbe. Pritožnik bi zato moral glede na okoliščine konkretnega primera, zlasti glede na ugotovljen obseg pomanjkljivosti izvedenega dokaznega postopka, utemeljiti, zakaj je sodišče druge stopnje s tem, ko teh pomanjkljivosti ni samo odpravilo, prekomerno zavarovalo pravico do pritožbe in nedopustno poseglo v njegovo pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Pritožnik pa v pritožbi navaja le, da je izpodbijani sklep pomanjkljiv, ker v njem ni natančneje povzeta vsebina njegovega odgovora na pritožbo. Pritožbe po 357.a členu iz tega razloga sploh ni mogoče vložiti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča druge stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da za del zaplenjenega premoženja po sodbi Okrožnega sodišča v Celju, opr. št. Ko 136/47 z dne 2. 5. 1947, ki je bila spremenjena s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru, opr. št. I Ks 37679/2014 z dne 22. 4. 2015, ki obsega še ½ parc. št. *110 k. o. ..., ½ parc. št. 177, 22/52, 22/64 vse k. o.... ter celotne parc. št. 847/14, 847/15, 846/23 vse k. o. ..., upravičencu A. A., roj. 28. 1. 1904, ki je umrl 20. 7. 1977, pripada še odškodnina v obveznicah Republike Slovenije v višini 50.529,28 EUR z obrestmi od 22. 4. 2015 do izdaje obveznic in jih je nasprotna udeleženka dolžna izročiti A. B. kot skrbnici za poseben primer v upravljanje.

2. Zoper odločitev sodišča prve stopnje se je pritožila nasprotna udeleženka in sodišče druge stopnje je njeni pritožbi ugodilo, sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišču v nov postopek. Ugotovilo je, da so razlogi v izpodbijanem sklepu med seboj v nasprotju in da je sodišče prve stopnje zagrešilo številne pomanjkljivosti v dokaznem postopku. Zato je ocenilo, da bi, če bi na pritožbeni obravnavi tako obsežno dopolnilo dokazni postopek in prvič ugotavljalo cele sklope pravnih dejstev (glede katastrskih kultur, komunalne opremljenosti zemljišč, …), poseglo v pravico do pravnega sredstva. Zato je izpodbijani sklep v celoti razveljavilo, čeprav je sodišče prve stopnje o odškodnini za zaplenjeno premoženje odločalo že drugič.

3. Predlagatelj je na podlagi 357.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) zoper sklep sodišča druge stopnje vložil pritožbo. Navaja, da je izpodbijani sklep sprejet s kršitvijo ustavnih pravic, in sicer pravice iz 22. člena Ustave Republike Slovenije, s čimer pa je bila storjena tudi kršitev 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Navaja, da mu je bila pritožba nasprotnega udeleženca vročena zaradi podaje odgovora. Opozarja, da je podal odgovor na pritožbo na šestih straneh, višje sodišče pa v obrazložitvi sklepa odgovora ni povzelo, niti se ni opredelilo do njegovih navedb. V obrazložitvi je zapisalo le stavek: „predlagatelj se v odgovoru na pritožbo zavzema za potrditev izpodbijanega sklepa“. Predlagatelj zato predlaga, naj Vrhovno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v novo odločanje pred drug senat višjega sodišča s stroškovno posledico, pri čemer pa stroškov ne priglaša.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. ZPP v prvem odstavku 357.a členu določa, da je zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje dovoljena pritožba. Čeprav določba govori le o razveljavitvi sodbe, pa ustavno-skladna razlaga narekuje odločitev, da mora biti to pravno sredstvo dostopno tudi v nepravdnem postopku, v katerem sodišče vselej odloča s sklepi, če gre za sklep, s katerim se - tako kot s sodbo - dokončno ureja pravno razmerje med udeleženci postopka. Tak je tudi sklep o plačilu odškodnine za zaplenjeno premoženje.¹

6. ZPP v prvem odstavku 357.a člena določa tudi, da pritožbo lahko vloži stranka, ki nasprotuje razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zaradi uveljavljanja pravice do učinkovitega pravnega varstva iz 23. člena Ustave tako lahko pritožbo po tej določbi vloži tudi udeleženec, ki se ni pritožil zoper sklep sodišča prve stopnje.

7. S pritožbo po 357.a členu je udeležencema dana možnost, da izpodbijata oceno sodišča druge stopnje, da bi, če bi samo odpravilo kršitve sodišča prve stopnje, prekomerno poseglo v pravico strank do pritožbe. Pritožnik bi zato moral glede na okoliščine konkretnega primera, zlasti glede na ugotovljen obseg pomanjkljivosti izvedenega dokaznega postopka, utemeljiti, zakaj je sodišče druge stopnje s tem, ko teh pomanjkljivosti ni samo odpravilo, prekomerno zavarovalo pravico do pritožbe in nedopustno poseglo v njegovo pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Pritožnik pa v pritožbi navaja le, da je izpodbijani sklep pomanjkljiv, ker v njem ni natančneje povzeta vsebina njegovega odgovora na pritožbo. Pritožbe po 357.a členu pa iz tega razloga sploh ni mogoče vložiti. Vrhovno sodišče je zato na podlagi šestega odstavka 357.a člena ZPP in 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča druge stopnje.

-------------------------------
¹ Tako je Vrhovno sodišče RS odločilo tudi v sklepih Cp 13/2018 in Cp 29/2018.

Datum zadnje spremembe:

16.01.2019

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep Cp 41/2019
• VSL sklep Cst 564/2014
• VSRS Sklep Cp 32/2018, enako tudi VSRS Sklep Cp 31/2018, VSRS Sklep Cp 33/2018, VSRS Sklep Cp 8/2019