<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSRS Sodba VIII Ips 35/2018

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Delovno-socialni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2018:VIII.IPS.35.2018
Evidenčna številka:VS00015555
Datum odločbe:12.09.2018
Opravilna številka II.stopnje:Sodba VDSS Pdp 319/2017
Datum odločbe II.stopnje:31.08.2017
Senat:mag. Marijan Debelak (preds.), Marjana Lubinič (poroč.), Karmen Iglič Stroligo, Borut Vukovič, mag. Irena Žagar
Področje:DELOVNO PRAVO
Institut:razlaga kolektivne pogodbe - plačana odsotnost z dela

Jedro

Razlaga Odbora za kolektivno pogodbo bi morala biti objavljena na enak način kot kolektivna pogodba (ter njene dopolnitve in spremembe), to je v Uradnem listu RS. Ker ni bila, ni formalno zavezujoča za uporabnike kolektivne pogodbe.

Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva v zadnji alineji prvega odstavka 38. člena delavcu daje pravico do enega dne plačane odsotnosti z dela zaradi drugih neodložljivih opravkov. Neodložljiv opravek predstavlja dogodek, ki ga ni mogoče odložiti na kasnejši čas. Gre za izredne dogodke, ki po naravi stvari zahtevajo prisotnost posameznika in ki se jih ne da odložiti. Spremstvo prvošolca v šolo na prvi šolski dan je takšen opravek. Gre za enkraten, neodložljiv dogodek, pri katerem se od staršev družbeno pričakuje, da ta dan v šoli preživijo s svojim prvošolcem. Toženka je zato neutemeljeno zavrnila tožnikovo zahtevo po dodatnem dnevu plačane odsotnosti z dela za 1. 9. 2016, ko je spremljal svojega prvošolca v šolo na prvi šolski dan.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se spremeni tako, da se pritožba tožene stranke zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka krije sama svoje stroške pritožbe in odgovora na revizijo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je toženka dolžna tožniku za 1. 9. 2016 priznati plačano odsotnost z dela z nadomestilom plače po 38. členu Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva (Ur. l. RS, št. 15/94 in naslednji, v nadaljevanju KPDZSVS). Odločilo je, da je tožnik na podlagi te kolektivne pogodbe upravičen do enega dne plačane odsotnosti z dela zaradi spremstva svojega otroka (prvošolca) v šolo na prvi šolski dan 1. 9. 2016.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi toženke ugodilo in sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo. Presodilo je, da tožnik do dodatnega dne plačane odsotnosti z dela za 1. 9. 2016 ni upravičen.

3. Tožnik je vložil predlog za dopustitev revizije, ki mu je Vrhovno sodišče s sklepom VIII DoR 88/2017-7 z dne 22. 11. 2017 ugodilo in revizijo dopustilo glede vprašanj:

- ali je za stranke kolektivne pogodbe obvezujoča razlaga kolektivne pogodbe, ki ni objavljena v Uradnem listu RS, ampak le v glasilih sindikata in združenja delodajalcev,

- ali se spremstvo prvošolca v šolo na prvi šolski dan šteje za "drug, neodložljiv opravek" v smislu 38. člena KPDZSVS,

- ali bi moralo sodišče ne glede na veljavnost in obstoj razlage kolektivne pogodbe odločiti o zakonitosti ravnanja tožene stranke, ko je tožniku odrekla pravico do odsotnosti z dela z nadomestilom plače v skladu s kolektivno pogodbo zaradi spremstva prvošolca v šolo na prvi šolski dan.

4. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Ne strinja se s stališčem sodišča druge stopnje, da razlaga KPDZSVS, ki se nanaša na 38. člen, ni veljavna, ker ni bila objavljena v Uradnem listu RS. KPDZSVS ne določa načina objave razlag kolektivne pogodbe. Razlaga ni ne državni predpis ne predpis lokalne skupnosti v smislu določbe 154. člena Ustave RS, niti ni predpis, katerega obveznost objave v Uradnem listu bi določal zakon ali kak drug predpis. Za veljavnost razlage zadošča, da je objavljena v uradnem glasilu predstavnika delojemalcev in delodajalcev, oziroma da se je toženka z razlago seznanila na kak drug način. Tudi sodišče druge stopnje je v sodbi Pdp 688/2013 z dne 7. 11. 2013, predmet katerega je bila prav tako veljavnost razlage Odbora za razlago KPDZSVS, zavzelo stališče, da za veljavnost razlage ni potrebna objava v Uradnem listu. Sodišče druge stopnje bi tudi moralo presojati, ali določba 38. člena KPDZSVS tožniku daje pravico do nadomestila plače zaradi spremstva prvošolca v šolo na prvi šolski dan in neodvisno od razlage in njene (ne)veljavnosti presojati, ali se spremstvo prvošolca v šolo šteje kot drug, neodložljiv opravek. Meni, da spremstvo prvošolca v šolo predstavlja takšen opravek. Gre za enkraten dogodek v življenju otroka; da so starši na ta dan skupaj s svojim otrokom, spodbujajo tudi šole. Varstvo otrok na ta dan ni organizirano, saj se pričakuje, da bodo starši preživeli dan s svojim prvošolcem. Delodajalci v zdravstvu (razen javnih lekarniških zavodov) delavcem izredni dopust priznavajo.

5. Toženka je vložila odgovor na revizijo in predlagala njeno zavrnitev.

6. Na podlagi drugega odstavka 371. člena ZPP sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena.

7. Revizija je utemeljena.

8. Tožnik je pri toženki zahteval dodatni dan plačane odsotnosti z dela zaradi spremstva svojega otroka v šolo na prvi šolski dan 1. 9. 2016 na podlagi 38. člena KPDZSVS, saj naj bi ta dogodek v skladu z navedeno določbo predstavljal „drug neodložljiv opravek“. Toženka je njegovo zahtevo zavrnila in mu za ta dan odobrila izrabo letnega dopusta. Tožnik je zato vložil tožbo, s katero je za 1. 9. 2016 zahteval priznanje dodatnega dne plačane odsotnosti z dela z nadomestilom plače.

9. KPDZSVS v prvem odstavka 38. člena ureja plačano odsotnost z dela in v zadnji alineji določa, da je lahko delavec v posameznem koledarskem letu odsoten en dan z dela s pravico do nadomestila plače zaradi: „smrti bližjih sorodnikov (stari starši, brat, sestra, vnuk, vnukinja, tašča, tast), vpoklica k vojaškim vajam, ki trajajo nad šest dni in drugih neodložljivih opravkov“.

10. Odbor za razlago KPDZSVS1 je na seji dne 13. 3. 2008 v zvezi z 38. členom KPDZSVS sprejel naslednjo razlago: „Za drug, neodložljiv opravek po 38. členu se lahko šteje tudi udeležba v sodnem postopku, spremstvo otroka v šolo oziroma tisti opravki, ki jih kot take delodajalec opredeli v svojem aktu.“ Razlaga je bila objavljena v glasilu Obtok Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije (tožnikovega pooblaščenca) v maju 2009, ne pa tudi v Uradnem listu RS, zato po stališču toženke ne gre za veljavno (formalno zavezujočo) razlago kolektivne pogodbe.

11. KPDZSVS je kolektivna pogodba, sklenjena za območje države, saj so jo dolžni uporabljati vsi zavodi in delodajalci v dejavnostih zdravstva in socialnega varstva na območju države (prvi odstavek 2. člena). V zvezi z objavo kolektivnih pogodb, sklenjenih za območje države, Zakon o kolektivnih pogodbah (Ur. l. RS, št. 43/06 in naslednji, v nadaljevanju ZKolP) v 28. členu določa, da morata stranki takšno kolektivno pogodbo objaviti v Uradnem listu RS (drugi odstavek). Kolektivna pogodba začne veljati v določenem roku po (pravilni) objavi (drugi odstavek 9. člena ZKolP). Enako izhaja iz 3. člena KPDZSVS. Glede objave razlage Odbora za razlago KPDZSVS ne določa ničesar.2

12. Uporabniki kolektivne pogodbe morajo biti z razlagami kolektivne pogodbe ustrezno seznanjeni, enako kot to velja za spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe, zato je zanje treba zagotoviti ustrezno objavo. Stranki se s kolektivno pogodbo nista dogovorili za poseben način objave razlag Odbora za razlago kolektivne pogodbe, zato je pravilna presoja pritožbenega sodišča, da objava v glasilu sindikata ni ustrezna objava. Razlaga Odbora za razlago kolektivne pogodbe bi morala biti objavljena na enak način kot kolektivna pogodba (ter njene dopolnitve in spremembe), to je v Uradnem listu RS.3 Ker ni bila, ni formalno zavezujoča za uporabnike kolektivne pogodbe4 (odgovor na prvo vprašanje).

13. To pa še ne pomeni, da tožnik ni upravičen do plačane odsotnosti z dela zaradi spremstva prvošolca na prvi šolski dan. KPDZSVS v zadnji alineji prvega odstavka 38. člena delavcu daje pravico do enega dne plačane odsotnosti z dela zaradi drugih neodložljivih opravkov. Nepravilno je stališče sodišča druge stopnje, da tožnik te pravice nima, ker je toženka ni uredila v svojem internem aktu in da ne gre za določilo, ki bi ga morali stranki obvezno upoštevati. Delodajalec je dolžan upoštevati vsa določila kolektivne pogodbe, ki ga zavezuje, tudi 38. člen KPDZSVS. Dejstvo, da gre za ohlapen pojem (drug neodložljiv opravek) in da toženka v internem aktu ni podrobneje pojasnila, kaj sama šteje za takšen opravek, ne pomeni, da tožnik ni upravičen do dodatnega dne plačane odsotnosti z dela na tej podlagi. Drug neodložljiv opravek je pravni standard, katerega vsebino mora napolniti sodišče.

14. Neodložljiv opravek predstavlja dogodek, ki ga ni mogoče odložiti na kasnejši čas. Gre za izredne dogodke, ki po naravi stvari zahtevajo prisotnost posameznika in ki se jih ne da odložiti. Spremstvo prvošolca v šolo na prvi šolski dan je takšen opravek. Gre za enkraten, neodložljiv dogodek, pri katerem se od staršev družbeno pričakuje, da ta dan v šoli preživijo s svojim prvošolcem. Neutemeljeno je stališče toženke, da mora biti dogodek nenaden oz. nepredvidljiv, takšen, na katerega se delavec ne more vnaprej pripraviti, saj iz besedila kolektivne pogodbe kaj takega ne izhaja. Prav tako je neutemeljeno stališče toženke, da bi takšna razlaga spremenila določbo kolektivne pogodbe oz. širila njen domet preko prvotno dogovorjenega med strankama. Ne gre za spremembo kolektivne pogodbe, temveč zgolj za napolnitev pojma „drug neodložljiv opravek“. Glede na navedeno je toženka neutemeljeno zavrnila tožnikovo zahtevo po dodatnem dnevu plačane odsotnosti z dela za 1. 9. 2016, ko je spremljal svojega prvošolca v šolo na prvi šolski dan (odgovor na drugo in tretje vprašanje).

15. Sodišče druge stopnje je zato odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožniku prisodilo dodatni dan plačane odsotnosti z dela za 1. 9. 2016, neutemeljeno spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo. Ker je bila odločitev sodišča prve stopnje pravilna, je revizijsko sodišče na podlagi prvega odstavka 380. člena ZPP reviziji ugodilo in sodbo sodišča druge stopnje spremenilo tako, da je pritožbo toženke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (čeprav iz drugih razlogov, kot izhajajo iz obrazložitve sodišča prve stopnje).

16. Odločitev o stroških temelji na 154. členu ZPP. Ker je tožnik z revizijo uspel, toženka svoje pritožbene stroške in stroške odgovora na revizijo krije sama. Tožnik stroškov pritožbenega in revizijskega postopka ni priglasil.

-------------------------------
1 KPDZSVS v 11. členu določa, da stranki kolektivne pogodbe imenujeta petčlanski odbor za razlago kolektivne pogodbe. Vsaka stranka imenuje po dva člana, petega pa imenujeta sporazumno. Razlaga posameznih določb pogodbe se sprejme z večino glasov odbora in je obvezna za vse uporabnike pogodbe.
2 Na objavo se nanaša le še 9. člen KPDZSVS (poleg 3. člena). Ta določa, da se sporazumi Komisije za pomirjanje, ki dopolnjujejo oziroma spreminjajo kolektivno pogodbo, objavijo na enak način, kot kolektivna pogodba.
3 Kot izhaja iz evidence kolektivnih pogodb, ki jo vodi Ministrstvo za delo, je bilo v zvezi z KPDZSVS sprejetih že nekaj razlag, ki so bile objavljene v Uradnem listu RS in so zato objavljene v evidenci, medtem ko v tej zadevi sporna razlaga ni vpisana v evidenco.
4 Primerjaj sklep VIII Ips 3/2003 z dne 18. 12. 2003.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (1994) - člen 3, 38, 38/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
25.10.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDIyNjA4