VSRS Sklep I R 119/2018

Jedro

Delegacija iz razlogov smotrnosti ni sredstvo za odpravo morebitnih nepravilnosti pri delu sodišča niti sankcija za sodnikovo nevestno delo ali zavlačevanje postopka.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani je v teku zapuščinski postopek po pokojni A. J. Eden izmed zapustničinih sinov, M. J., je med zapuščinskim postopkom umrl in v oporoki za svojega dediča določil svojega pooblaščenca v tem zapuščinskem postopku. Sodišče prve stopnje je nato zapuščinski postopek prekinilo do pravnomočnega zaključka zapuščinskega postopka po pokojnem M. J. Sodišče druge stopnje je takšno odločitev razveljavilo, ob ponovnem odločanju pa je sodišče prve stopnje postopek prekinilo iz drugega razloga, in sicer je podvomilo v poslovno sposobnost pooblaščenca pokojnega M. J. in dediča po njem, ter postopek prekinilo do pravnomočne odločitve v nepravdnem postopku za odvzem poslovne sposobnosti.

2. Slednji Vrhovnemu sodišču predlaga, naj na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) za odločanje v tej zapuščinski zadevi določi drugo stvarno pristojno sodišče v Mariboru. Razlogi za delegacijo naj bi bili podani, ker naj bi bila ponovna odločitev o prekinitvi postopka nezakonita. Razlogi, zaradi katerih je mogoče prekiniti postopek, so v 205. členu ZPP taksativno našteti in jih ni mogoče samovoljno in pristransko širiti. Med njimi uvedba postopka za odvzem poslovne sposobnosti ni navedena. Sodnica se ni opredelila do njegovih ugovorov, da bi morebiten odvzem poslovne sposobnosti učinkoval šele od pravnomočnosti sklepa o odvzemu, torej ex nunc. Poleg tega ima sam v postopku pooblaščenko na podlagi sodne odločbe o brezplačni pravni pomoči. Sklep o prekinitvi postopka ni bil izdan v pisni obliki in ni obrazložen. Prejšnja sodnica je postopek prekinila iz drugih razlogov, vendar je pritožbeno sodišče odločitev razveljavilo in navedlo, da postopek ne sme trajati v nedogled. Glede na to, da zapuščinski postopek po pokojni A. J. traja že več kot štiri leta, se predlagatelju poraja dvom o objektivnosti sodeče sodnice in celotnega sodišča. Predsednik ljubljanskega okrajnega sodišča ravna pristransko, saj je doslej zavrnil vse nadzorstvene pritožbe in rokovne predloge, medtem ko postopki trajajo leta in leta. S prekinitvijo postopka želi sodišče neupravičeno dati prednost drugemu dediču, čeprav obstaja tveganje, da bo zaradi tega premoženje uničeno. Oporočnemu dediču pa želi sodišče škodovati in ga utišati. Delegacija pristojnosti je potrebna zaradi zagotovitve objektivnega in poštenega sojenja v razumnem roku.

Odločitev o sporu

3. Predlog ni utemeljen.

4. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP). Temelj delegacije po navedenem členu je načelo ekonomičnosti, ki se praviloma izraža v večji učinkovitosti postopka ob nižjih stroških. Med „druge tehtne razloge“, iz katerih je mogoče prenesti pristojnost, pa sodi tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, ki upravičuje prenos pristojnosti v primerih, ko bi bilo objektivno gledano lahko omajano zaupanje strank ali javnosti v nepristranskost vseh sodnikov pristojnega sodišča.

5. Okoliščin, ki jih navaja predlagatelj, ni mogoče uvrstiti med „druge tehtne razloge“ v smislu 67. člena ZPP. Delegacija iz razlogov smotrnosti ni sredstvo za odpravo morebitnih nepravilnosti pri delu sodišča niti sankcija za sodnikovo nevestno delo ali zavlačevanje postopka. Odpravi dvoma v pravilnost procesnega postopanja posamičnih sodnikov (denimo glede odločitve o prekinitvi postopka) so namenjena redna in izredna pravna sredstva zoper njihove odločbe, odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa predlog za izločitev takega sodnika. Ta sredstva je predlagatelj tudi izkoristil, saj je vložil tako pritožbo zoper sklep o prekinitvi postopka kot zahtevo za izločitev sodnice, o katerih še ni bilo odločeno. Če stranka meni, da postopek teče nedopustno dolgo in da ji je bila zaradi tega kršena pravica do sojenja v razumnem roku, ima na voljo pravna sredstva v skladu z Zakonom o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Morebitna zavrnitev njenih rokovnih predlogov ali nadzorstvenih pritožb ravno tako ne utemeljuje delegacije pristojnosti, saj ta ni namenjena pospešitvi postopka, temveč pride v poštev le v primerih okoliščin, zaradi katerih bi bili vsi sodniki pristojnega sodišča nezmožni objektivno nepristranskega odločanja. Takšnih okoliščin pa predlagatelj v obravnavani zadevi ni izkazal.

6. Ker predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča ni utemeljen, ga je Vrhovno sodišče zavrnilo.

Datum zadnje spremembe:

11.09.2018

Podobni dokumenti:

• VSRS sklep I R 82/2015
• VSRS Sklep I R 106/2019
• VSRS Sklep I R 136/2020